Ste videli, koliko stanovanj v Sloveniji je menda praznih: je to rešitev za sobodajalce?
V času javne razprave o osnutku novega Zakona o gostinstvu ((ZGos-1) se oglaša vse več zavodov, ki opozarjajo na določene pozitivne in negativne vidike zakona, ki omejuje kratkoročne najeme stanovanj.
Nekateri osnutek zakona kratkoročnega nereguliranega oddajanja nepremičnin spletnih platform Airbnb in Booking pozdravljajo in predlagajo še določene zaostritve, drugi - denimo Zavod gostoljubnost slovenskih domov pa menijo, da zakon ne rešuje stanovanjske problematike.
Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov: »Splošna 30-dnevna omejitev oddajanja, ki jo prinaša predlog novele Zakona o gostinstvu, pomeni dejansko prepoved panoge in obsodbo na smrt sobodajalstva, ki mu nalaga še dodatni birokratski labirint neizpolnljivih pogojev. Izgubil bi najbolj avtentični del slovenskega turizma, ob tem pa bi bila ta smrt še nesmiselna, saj ne bi v nobenem pogledu rešila ali vsaj pripomogla k reševanju stanovanjske problematike,« je dejal.
Po drugi strani Zavod Danes je nov dan pa poudarjajo, da se je samo v zadnjih treh letih število Airbnb stanovanj v Ljubljani potrojilo in je trikrat več ponudbe za stanovanja kot na strani nepremicnine.net, kjer se ta stanovanja oddajajo dolgoročno, je dejal Tadej Štrok iz zavoda.
»Opažamo namreč veliko zgodb, ko se morajo ljudje iz stanovanj izseliti, ker se lastnik pač odloči, da lahko s kratkoročnim oddajanjem bolje služi,« je povedal.
V Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov, Združenju sobodajalcev in Združenju lastnikov Slovenije menijo, da je sedaj veljavni Zakon o gostinstvu v delu, ki se naslanja na ponudnike namestitev za krajši čas, primeren za delovanje sobodajalcev, predlagajo pa njegovo poenostavitev.
Slabo vodena stanovanjska politika
Tako Štrok kot Buda opozarjata, da se Slovenija sooča z zgodovinsko stanovanjsko krizo, a pri tem zagovarjata vsak svoja stališča.
Štrok poudarja, da se je zaradi eksplozije turizma in odsotnosti regulacije razcvetel trg kratkoročnega oddajanja, kar po njegovem mnenju poglablja krizo, saj zmanjšuje število dolgoročnih nastanitev na najbolj obremenjenih območjih.
Medtem pa Buda pravi, da predlog zakona ne predstavlja rešitve za stanovanjsko krizo, saj da kratkoročnega oddajanja preko spletnih platform v Ljubljani leta 2021 predstavljala 1,9 odstotka nepremičnin, medtem ko je »v Sloveniji je namreč po zadnjih podatkih SURS-a iz leta 2021 samo v Ljubljani 23.050 nenaseljenih stanovanj, na državni ravni pa je nenaseljenih stanovanj kar 165.675.
Buda še poudarja, da je po nekaterih ocenah črni trg dolgoročne oddaje trikrat večji od uradno prijavljenega, zaradi česar država letno pridobi le 50 milijonov evrov iz naslova davka na dolgoročno oddajo nepremičnin, po drugi strani pa da kratkoročne oddaje »znatno prispevajo k dohodku turistične sezone«.
Kaj izboljšati?
Štrok iz Zavoda Danes je nov dan predlaga, da se po zgledu dobrih praks iz tujine kratkoročno oddajanje, kadar gre za fizične osebe, omeji le na tiste, ki imajo v stanovanju dejansko stalno prebivališče. S tem bi se po njihovem mnenju vrnili k prvotnemu namenu kratkoročnega oddajanja, oddaji stanova v času krajše odsotnosti.
Buda iz Zavoda gostoljubnost slovenskih domov pa: »Slabo zastavljena politika povzroča nezainteresiranost najemodajalcev za dolgoročno oddajo tudi zato, ker v praksi nimajo zakonsko določenih učinkovitih mehanizmov za izterjavo neplačanih stroškov ali deložacije najemnikov, ki povzročajo škodo v stanovanju, se ne držijo pogodbe oziroma ne plačujejo stroškov.«
Kaj prinaša osnutek zakona?
Osnutek zakona, ki je do 17. junija v javni obravnavi, med drugim predvideva omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj na največ 30 dni na leto. Bi imele pa občine možnost te omejitve omiliti.
Stanovanja bi se lahko še vedno oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bi s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor - gostinski nastanitveni obrat. Po osnutku bi tako med gostinske nastanitvene obrate dodali tudi apartma. Določeno bi bilo, da je v stanovanju lahko največ 15 ležišč v enostanovanjskih in dvostanovanjskih hišah oz. šest ležišč v primeru večstanovanjskih stavb.
Sobodajalci: vladajoča politika naredi premalo
Vladajoča politika, ki je za rešitev stanovanjske problematike sprva obljubljala 30.000 stanovanj, si je za nov cilj zadala gradnjo 5.000 stanovanj do leta 2026, trenutno pa kaže, da bo od tega uresničenih približno 1.500 gradenj.
Po drugi strani je bil zadnji del študentskega doma v Rožni dolini v Ljubljani zgrajen daljnega leta 1971, od osamosvojitve do danes pa smo v Ljubljani zgradili le 3 študentske oziroma dijaške nastanitve z manj kot 1.300 ležišči, izgubili pa smo 200 ležišč.
