Ste videli, med kriškim slavjem spekli kar desetmetrski štrudelj (FOTO)
Za Lokvijo je Križ s 670 prebivalci druga največja kraška vas, v njem že 16. leto deluje domače Razvojno društvo Gmajnica, ki ga je na začetku vodil predsednik Alojz Trampuž, lani pa je Slavko Simčič predsedovanje prepustil Mojci Babuder. Društvo je bilo pred leti glavni pobudnik, da se obudi vaško praznovanje svetega križa, ki ga kot cerkveni praznik slavijo 3. maja.
Predsednik KS Križ Matjaž Može je predstavil zgodovino kriške cerkve in različne oblike zapisa imena vasi Križ skozi tisočletno obdobje. Po legendi naj bi se mati rimskega cesarja Konstantina Velikega (prvega cesarja, ki je sprejel krščanstvo) na začetku 4. stoletja odpravila na božjo pot v Jeruzalem, da bi našla pravi Kristusov križ. Na mestu križanja naj bi namreč v zemlji našli tri svetinje; neka ženska naj bi se dotaknila vseh treh križev, ob dotiku zadnjega naj bi v trenutku ozdravela.
Del tistega svetega križa je mati nato prinesla Konstantinu v Rim, cesar ga je shranil v cerkvi Santa Croce di Gerusalemme. »V 11. stol. (1060.) se naša vas prvič omenja kot Sancta Crux. Križani so začeli prvo cerkev graditi v prvi polovici 15. stol. (1430–1440); 3. maja 1450 jo je posvetil tržaški škof Enea Silvio Piccolomini, kasnejši papež Pij II. Glavni leseni in pozlačeni oltar s konca 16. stol., ki so ga izdelali mojstri iz Benetk, je posvečen svetemu križu, levi stranski oltar Materi Božji, desni pa sv. Silvestru. Med 1. sv. vojno so pobrali zvonove za potrebe vojske,« je pojasnil Može.
15 domačih gospodinj je sodelovalo pri pripravi zavitka.
Sladica in petje
Križani so tudi letos pripravili dogodek s športnimi prireditvami, pohodom, delavnicami za otroke in kulturnim programom, predvsem pa druženjem vaščanov s ciljem, da se bolje spoznajo ter sodelujejo pri razvoju in napredku nove krajevne skupnosti. Začelo se je s pohodom po Kosovelovi poti, ki ga je vodil Branko Žerjal, več kot 30 udeležencev je popeljal do Kosovelove domačije v Tomaju; tam je oskrbnica pa tudi pesnica Magdalena Svetina Terčon predstavila domačijo kot enega od 130 muzejev na Slovenski pisateljski poti. Zanjo je značilno, da ni posvečena le Srečku Kosovelu, ampak celotni družini, ki je bila z nadučiteljem Antonom in materjo Katarino ter petimi otroki gonilo napredka na Krasu.
Praznik je doživel vrhunec z razrezom več kot desetmetrskega teranovega štrudlja. Zanj so porabili več kot 30 kg jabolk, 5 litrov terana in 1,5 litra teranovega likerja, sodelovalo pa je 15 domačih gospodinj. S sladico se je pogostilo veliko obiskovalcev. Izvajalka EFT-metode, astrologinja in ultramaratonka Katja Drobež je predstavila tehniko tapkanja s pomočjo slikanice Medvedek se boji teme.
Zbrane sta nagovorila sežanski župan Andrej Sila in Mojca Babuder. Podelili so tudi priznanja in nagrade najboljšim ekipam v tekmovanju v škrovanju. Sežansko društvo Poskokec je nedeljsko popoldne namenilo zabavi za otroke: poskrbeli so za napihljiv grad, mega ali eko poligon, številne ustvarjalne delavnice in poslikave obraza. Uradni del praznovanja so sklenili z nastopom sežanskega mešanega pevskega zbora, ki je pod vodstvom zborovodkinje Andreje Tomažič Hrvatin polepšal prehod v večer in prijetno druženje.
Stojnice so ponujale najrazličnejše dobrote pa tudi knjigo Kraško kriške pravce izpod peresa domače avtorica Majde Jasne Peršolja.
Križani so začeli prvo cerkev graditi v prvi polovici 15. stol., 3. maja 1450 jo je posvetil tržaški škof Enea Silvio Piccolomini, kasnejši papež Pij II.
