PROTIKORUPCIJSKA KOMISIJA
Štefanec ponovno kandidira: Sem bistveno boljši kandidat
Pravi, da je zdaj bistveno boljši kandidat za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti.
Odpri galerijo
Štefanec, predsednik KPK. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je danes razkril, da ponovno kandidira za ta položaj. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, za takšno odločitvijo stojijo njegova družina in sodelavci, sam pa je prepričan, da je »bistveno boljši kandidat« za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj.
Štefanec je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji spomnil, da je bila na ta dan leta 2003 sprejeta mednarodna konvencija ZN za boj proti korupciji, njena podpisnica pa je tudi Slovenija. Eden pomembnejših členov konvencije je njen šesti člen, ki govori o tem, da so vse države pogodbenice dolžne zagotoviti obstoj organa, ki se v posamezni državi bori zoper korupcijo. Slovenija je tej zavezi prisluhnila in že oktobra leta 2004 ustanovila. Konvencija predpisuje tudi zagotavljanje neodvisnosti delovanja organa. Kot je poudaril Štefanec, so s tem področjem relativno zadovoljni, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegova namestnika.
Od podpisnic konvencije pa ta tudi zahteva, da zagotovijo finančne in kadrovske razmere za delovanje komisije. V KPK so s tem »relativno zadovoljni, ne pa popolnoma«. Vsako leto znova se borijo za ustrezno višino sredstev, včasih so uslišani, ne pa vedno. Nasploh je predsednik KPK ocenil, da je Slovenija kot družba še »relativno zelo obremenjena s korupcijo, obenem pa opozoril, da zlasti izvršilna oblast ne prisluhne dovolj KPK«, zato od nje pričakuje ustrezne reakcije.
Štefanec je, kot rečeno, tudi pojasnil, da je uradu predsednika republike Boruta Pahorja posredoval prijavo za ponovno kandidaturo za predsednika KPK. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski kandidature za predsednika nista oddala.
Štefanec je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji spomnil, da je bila na ta dan leta 2003 sprejeta mednarodna konvencija ZN za boj proti korupciji, njena podpisnica pa je tudi Slovenija. Eden pomembnejših členov konvencije je njen šesti člen, ki govori o tem, da so vse države pogodbenice dolžne zagotoviti obstoj organa, ki se v posamezni državi bori zoper korupcijo. Slovenija je tej zavezi prisluhnila in že oktobra leta 2004 ustanovila. Konvencija predpisuje tudi zagotavljanje neodvisnosti delovanja organa. Kot je poudaril Štefanec, so s tem področjem relativno zadovoljni, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegova namestnika.
Od podpisnic konvencije pa ta tudi zahteva, da zagotovijo finančne in kadrovske razmere za delovanje komisije. V KPK so s tem »relativno zadovoljni, ne pa popolnoma«. Vsako leto znova se borijo za ustrezno višino sredstev, včasih so uslišani, ne pa vedno. Nasploh je predsednik KPK ocenil, da je Slovenija kot družba še »relativno zelo obremenjena s korupcijo, obenem pa opozoril, da zlasti izvršilna oblast ne prisluhne dovolj KPK«, zato od nje pričakuje ustrezne reakcije.
Štefanec je, kot rečeno, tudi pojasnil, da je uradu predsednika republike Boruta Pahorja posredoval prijavo za ponovno kandidaturo za predsednika KPK. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski kandidature za predsednika nista oddala.
