INTERVJU
Stevardesa Lucija: Slaba stran tega poklica je, da si večinoma osamljen in sam (FOTO)
Izdala nam je nekaj podrobnosti iz svojega življenja.
Odpri galerijo
Lucija Vrankar. FOTO: Instagram
Lucija Vrankar je mlada stevardesa, ki živi v Dubaju, delo pa opravlja po različnih koncih sveta. Širna Slovenija jo je spoznala na youtubu in tiktoku, kjer redno objavlja videe o svojem življenju in delu. Vedno nasmejana Lucija, ki prihaja iz Moravč, je za naš portal spregovorila, o tem, kako poteka njen delovni teden. Razkrila je tudi temne plati tega poklica, saj mnogi vidijo le pozitivne stvari, kot so potovanja in spoznavanje različnih držav in kultur.
Po poklicu ste vzgojiteljica. Kako ste prišli do razgovora za delo stevardese pri družbi Emirates Airlines? Če se ne motim, ste takrat imeli komaj 21 let ...
Do razgovora sem prišla čisto po naključju. Na eni izmed spletnih strani sem zasledila, da bodo imeli razgovore v Mariboru čez dva tedna. Slišalo se mi je zelo dobro, ampak nisem bila prepričana, ker sem še hodila na faks itd. Sem kar malce odlašala. Vse dokler nisem šla tisti dan popoldne na delo, ki sem ga opravljala prek študentskega servisa. Takrat mi je prijateljica Alenka rekla: 'Pa daj, Lucija, poskusi, saj nimaš ničesar izgubiti. Jaz te lahko peljem.' Potem sem se opogumila in se odločila, da grem. Velikokrat v življenju si rečem, kar bo, pa bo, in to me je pripeljalo do sem.
Da, imela sem komaj 21 let. Takrat sem zaključevala tretji letnik predšolske vzgoje na pedagoški fakulteti. Nisem imela še narejenih vseh izpitov. Bila sem najmlajša na razgovoru. Ženska, ki je vodila razgovor, me je vprašala, ali vem, da sem najmlajša tam in ali me je zaradi tega kaj strah. Odgovorila sem, da, me ni, in da je to kvečjemu lahko prednost glede na to, da sem pripravljena veliko več in dlje časa delati.
Kako poteka vaš delovni teden?
Moj delovni teden med pandemijo poteka zelo drugače kot v normalnih časih. V normalnih časih dobim urnik letov en mesec vnaprej. To pomeni, da že en mesec vnaprej vem, kam bom letela in za koliko časa. Če recimo v ponedeljek dobim let v Avstralijo, zjutraj vstanem, se oprham, uredim, naličim in pripravim kovčke. Dve uri pred letom se odpravim na letališče, kjer imamo sestanek s piloti in drugim osebjem. Pogovorimo se o specifikah letala in o tem, kako dolg je let, če pričakujemo kakšno turbulenco ali slabo vreme. Nato se vsi skupaj odpravimo na letalo. Ker gre v tem primeru za več kot 13-urni let, imam po pristanku 24 ur časa, da si spočijem. Takoj ko priletimo v Avstralijo, gremo v hotel. Po navadi grem takoj spat, naslednje jutro pa v mesto, si ogledam znamenitosti, si privoščim kakšno kavico. Nato se vrnem v hotel, se naspim, in pripravim za let nazaj. Vse skupaj mi po navadi vzame približno tri dni, po takih daljših letih pa sem ob prihodu nazaj vedno dva dni prosta.
Če nato letim v bližnjo Indijo, ki je od tukaj oddaljena le dve uri, po navadi naložimo potnike, jih odpeljemo tja in odložimo, nato pa se tam vkrcajo novi in gremo nazaj. Glede na to da je let tako kratek, ne potrebujemo počitka. V Dubaj se vrnem še isti dan. Nato sem spet en dan prosta, za vikend pa po vsej verjetnosti dobim še en let, recimo v Evropo. Tam sem potem spet 24 ur prosta, nato pa se v nedeljo vrnem vsa izmučena.
Vse to je bilo pred pandemijo. Takrat sem bila mogoče dvakrat na teden v Dubaju, sicer sem pa spala po hotelih po vsem svetu. Prej sem letela 8- do 10-krat na mesec, zdaj pa le enkrat na teden oziroma trikrat na mesec. Prej se naspim, spočijem, opravim let in nato sem spet prosta.
V koliko različnih držav ste že potovali? Katera vam je najljubša?
Že preden sem imela to službo, sem potovala kar v nekaj držav. Med drugim v ZDA, Kanado, nekaj evropskih držav, kot so Francija, Nizozemska, Velika Britanija, Hrvaška itd. S to službo pa mislim, da sem presegla število 40. Je pa res, da si v ponekod nisem ogledala nič, ker smo se šli samo obrnit, vkrcali smo druge potnike in šli nazaj.
Moja najljubša država je Nova Zelandija, pa tudi Avstralija, ker me najbolj spominja na dom, tam najdeš največ zelenja, narave, ljudje so zelo sproščeni. Druga država, v kateri bi tudi živela, je Kanada. Je socialno urejena, a hkrati tako napredna, da se kosa celo z ZDA.
Mnogi vidijo samo prednosti tega poklica. Potovanja, spoznavanje različnih ljudi in kultur ... Kakšne pa so negativne plati?
Res je, veliko ljudi vidi samo pozitivne plati. In iskreno, tudi sama prej nisem videla negativnih plati, razen tega, da sem bila utrujena. Moje telo se stalno prilagaja na različne časovne pasove. Ampak velika stvar, ki je nihče ne poudari, je, da si večinoma osamljen in sam. V službi delaš z neznanci, vedno si na drugem koncu sveta, stran od bližnjih, družine. Živiš v tuji državi s pretežno tujo kulturo. Vsi tisti, ki se želijo pridružiti, naj razmislijo o tem, da moraš biti res psihično močen za to službo.
Verjetno se je v času koronakrize spremenilo tudi delo v letalski industriji. Kaj je zdaj drugače?
Kot sem že omenila, imamo veliko manj letov, letala so tudi dokaj prazna, zato družbe potrebujejo manj osebja. Smo veliko bolj zavarovani, nosimo rokavice, zaščitna očala in maske. Imamo tudi zaščitne obleke, tako da se sploh ne prepoznamo po svoji svetovno znani uniformi. Delimo hrano, ki je zapakirana, redno se tudi testiramo. Ni pa istega vzdušja. Zdi se mi, da se ne morem toliko približati potnikom, kakor se lahko včasih le z nasmehom.
Kakšni so odnosi v kolektivu, kjer prevladujejo ženske? Je veliko napetosti?
Moram reči, da ni toliko napetosti, vsakič pa letim z drugim kolektivom, saj je to veliko podjetje. Ljudi, s katerimi letim, spoznam šele dve uri pred letom. Nisem še imela spora znotraj kolektiva, prav tako mu nisem bila priča. Pride pa do napetosti, ko je veliko dela, ko nimaš časa, da bi kaj pojedel ali šel na stranišče. Sicer pa res ni veliko sporov.
Kateri so najpogostejši razlogi za spore med sodelavkami?
Do sporov pride, če se nekdo izmika delu in prepušča vse drugim, če je len in se izogiba odgovornostim. K sreči imamo nadrejene, ki to rešijo. Preostali sodelavci s tem nimamo nič in se ne vmešavamo.
O tem, kako se je Lucija počutila, ko se je po dolgem času vrnila v Slovenijo, kje preživlja dopust ter zakaj je tako priljubljena na spletnih omrežjih, boste lahko prebrali v drugem delu intervjuja, ki ga bomo objavili v prihodnjih dneh.
Po poklicu ste vzgojiteljica. Kako ste prišli do razgovora za delo stevardese pri družbi Emirates Airlines? Če se ne motim, ste takrat imeli komaj 21 let ...
Do razgovora sem prišla čisto po naključju. Na eni izmed spletnih strani sem zasledila, da bodo imeli razgovore v Mariboru čez dva tedna. Slišalo se mi je zelo dobro, ampak nisem bila prepričana, ker sem še hodila na faks itd. Sem kar malce odlašala. Vse dokler nisem šla tisti dan popoldne na delo, ki sem ga opravljala prek študentskega servisa. Takrat mi je prijateljica Alenka rekla: 'Pa daj, Lucija, poskusi, saj nimaš ničesar izgubiti. Jaz te lahko peljem.' Potem sem se opogumila in se odločila, da grem. Velikokrat v življenju si rečem, kar bo, pa bo, in to me je pripeljalo do sem.
Da, imela sem komaj 21 let. Takrat sem zaključevala tretji letnik predšolske vzgoje na pedagoški fakulteti. Nisem imela še narejenih vseh izpitov. Bila sem najmlajša na razgovoru. Ženska, ki je vodila razgovor, me je vprašala, ali vem, da sem najmlajša tam in ali me je zaradi tega kaj strah. Odgovorila sem, da, me ni, in da je to kvečjemu lahko prednost glede na to, da sem pripravljena veliko več in dlje časa delati.
Kako poteka vaš delovni teden?
Lucija v uniformi. FOTO: Osebni arhiv
Če nato letim v bližnjo Indijo, ki je od tukaj oddaljena le dve uri, po navadi naložimo potnike, jih odpeljemo tja in odložimo, nato pa se tam vkrcajo novi in gremo nazaj. Glede na to da je let tako kratek, ne potrebujemo počitka. V Dubaj se vrnem še isti dan. Nato sem spet en dan prosta, za vikend pa po vsej verjetnosti dobim še en let, recimo v Evropo. Tam sem potem spet 24 ur prosta, nato pa se v nedeljo vrnem vsa izmučena.
Vse to je bilo pred pandemijo. Takrat sem bila mogoče dvakrat na teden v Dubaju, sicer sem pa spala po hotelih po vsem svetu. Prej sem letela 8- do 10-krat na mesec, zdaj pa le enkrat na teden oziroma trikrat na mesec. Prej se naspim, spočijem, opravim let in nato sem spet prosta.
V koliko različnih držav ste že potovali? Katera vam je najljubša?
Že preden sem imela to službo, sem potovala kar v nekaj držav. Med drugim v ZDA, Kanado, nekaj evropskih držav, kot so Francija, Nizozemska, Velika Britanija, Hrvaška itd. S to službo pa mislim, da sem presegla število 40. Je pa res, da si v ponekod nisem ogledala nič, ker smo se šli samo obrnit, vkrcali smo druge potnike in šli nazaj.
Moja najljubša država je Nova Zelandija, pa tudi Avstralija, ker me najbolj spominja na dom, tam najdeš največ zelenja, narave, ljudje so zelo sproščeni. Druga država, v kateri bi tudi živela, je Kanada. Je socialno urejena, a hkrati tako napredna, da se kosa celo z ZDA.
Mnogi vidijo samo prednosti tega poklica. Potovanja, spoznavanje različnih ljudi in kultur ... Kakšne pa so negativne plati?
Lucija Vrankar. FOTO: Osebni arhiv
Verjetno se je v času koronakrize spremenilo tudi delo v letalski industriji. Kaj je zdaj drugače?
Kot sem že omenila, imamo veliko manj letov, letala so tudi dokaj prazna, zato družbe potrebujejo manj osebja. Smo veliko bolj zavarovani, nosimo rokavice, zaščitna očala in maske. Imamo tudi zaščitne obleke, tako da se sploh ne prepoznamo po svoji svetovno znani uniformi. Delimo hrano, ki je zapakirana, redno se tudi testiramo. Ni pa istega vzdušja. Zdi se mi, da se ne morem toliko približati potnikom, kakor se lahko včasih le z nasmehom.
Kakšni so odnosi v kolektivu, kjer prevladujejo ženske? Je veliko napetosti?
Moram reči, da ni toliko napetosti, vsakič pa letim z drugim kolektivom, saj je to veliko podjetje. Ljudi, s katerimi letim, spoznam šele dve uri pred letom. Nisem še imela spora znotraj kolektiva, prav tako mu nisem bila priča. Pride pa do napetosti, ko je veliko dela, ko nimaš časa, da bi kaj pojedel ali šel na stranišče. Sicer pa res ni veliko sporov.
Kateri so najpogostejši razlogi za spore med sodelavkami?
Do sporov pride, če se nekdo izmika delu in prepušča vse drugim, če je len in se izogiba odgovornostim. K sreči imamo nadrejene, ki to rešijo. Preostali sodelavci s tem nimamo nič in se ne vmešavamo.
O tem, kako se je Lucija počutila, ko se je po dolgem času vrnila v Slovenijo, kje preživlja dopust ter zakaj je tako priljubljena na spletnih omrežjih, boste lahko prebrali v drugem delu intervjuja, ki ga bomo objavili v prihodnjih dneh.
