»Steve Jobs svojih otrok ne bi poslal v šolo, imenovano po sebi«

LJUBLJANA – Ob začetku šolskega leta smo strokovnjake vprašali, kaj menijo o digitalnih učbenikih. Ali ti v šole prodirajo počasneje, kot bi pričakovali? Zakaj? Bi bilo za starše in državo cenejše, če bi bilo vse digitalizirano? Sploh ne, pravijo, hkrati pa digitalni učbeniki niso priporočljivi pri vseh predmetih. »Pomanjkljivost e-učbenikov pri matematiki se najbolj pokaže pri geometriji. Rokovanje in načrtovanje z geometrijskim orodjem mora učenec doživeti praktično, česar pa e-učbenik ne omogoča,« nam je povedala pomočnica ravnateljice OŠ Ledine Katarina Rigler Šilc in dodala, da se tudi učitelji slovenščine vsako leto ugotavljajo probleme zaradi vse slabše pisave, saj da so v 9. razredu le redki učenci, ki znajo pisati s pisano pisavo.

Starši e-učbenikom ne nasprotujejo, a od države ni posluha

Na OŠ Ledina starši e-gradiva načeloma podpirajo in bi si želeli, da jih otroci pri kakšnem predmetu v celoti tudi preizkusijo. Problem pa se pojavi, saj nimajo vsi otroci dostopa do tablice, ki bi jo lahko prinesli v šolo. »Ali naj od vsakega starša zahtevamo, naj svojemu otroku kupi prenosnik ali tablico?« pravi pomočnica ravnateljice. Hkrati pa digitalnih učbenikov v celoti ne dopušča niti slovenski šolski sistem, saj imajo osnovne šole po navadi le po eno računalniško učilnico za vse razrede.


Po besedah direktorice založbe Rokus Klett Maruše Kmet se v Sloveniji sistem z digitalnimi gradivi še ni uveljavil, gotovo tudi zaradi pomanjkanja jasnih smernic in spodbud šolskega ministrstva ali zavoda za šolstvo, vendar je to zanesljivo prihodnost oziroma nujna smer. Bi se pa po njenem mnenju Slovenija lahko zgledovala »po številnih drugih državah, kjer se je uveljavil sistem, v katerem učenci v šolo prinesejo naprave, ki jih uporabljajo v prostem času (t. i. BYOD, bring your own device), šole pa priskrbijo samo dodatne naprave za tiste učence, ki svojih naprav nimajo.«


Kot dober model sogovornica izpostavlja sosednjo Avstrijo, »kjer šolsko ministrstvo subvencionira učna gradiva za učence, spodbuja digitalizacijo in celo zagotavlja digitalne naprave«.
 

Dobra e-gradiva dražja od tiskanih učbenikov

Predsednik odbora za učbenike na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Miha Kovač pravi, da so pri nas digitalne publikacije obdavčene po višji stopnji kot tiskane, zato za starše niti ne bi bilo cenejše, če bi uporabljali izključno e-učbenike. »Če k temu dodamo še to, da so elektronski učbeniki uporabnejši od tiskanih le, če imajo dodane avdio- in videovsebine, naloge, s katerimi učenci lahko preverjajo svoje znanje, ter povezavo z učiteljem, ki lahko rešene naloge pregleduje prek spleta ter učencu svetuje kar skozi učbenik, je razvoj kakovostnega interaktivnega učbenika dražji od priprave tiskanega učbenika.«


Kovaču so znane raziskave, kjer kažejo, da se uporabniki ne želijo v celoti odpovedati gradivom pa papirju. Ko gre za učbenike, predvsem starejši učenci želijo oboje (učbenik na papirju, ki ga uporabljajo doma za učenje, elektronskega pa na pametnem telefonu, za v šolo).

Odnos do računalnikov bi bilo treba spremeniti

»V svetu je bilo v zadnjem desetletju narejeno ogromno raziskav o razlikah pri branju z zaslona in papirja in velika večina jih kaže, da je pomnenje in razumevanje praviloma boljše pri branju in učenju s papirja. Še več, te raziskave kažejo tudi na to, da učenci, ki se učijo le z zaslona, praviloma precenjujejo svoje znanje,« pravi Kovač in dodaja, da to ne pomeni, da je digitalno gradivo neuporabno. »Glede na to, da nekateri današnji prvošolčki uporabljajo pametne telefone tako rekoč od kahlice naprej, bi se mu bilo nesmiselno izogibati. Po mojih izkušnjah so digitalna gradiva lahko neprecenljiva pri tako imenovanih 'dril nalogah', pri ponavljanju takih ali drugačnih vsebin in za take ali drugačne vizualne predstavitve. Tako kot pri vseh rečeh je tudi tiskana in zaslonska gradiva pač treba kombinirati in jih uporabljati po pameti in v skladu s praktičnimi izkušnjami«.


»Drži, da je danes svet drugačen kot je bil še pred nekaj leti, zato bi bilo za otroke dobro, če bi začeli svoje računalnike in mobilne naprave dojemati kot izobraževalna orodja, ne le kot igrače, pravi Kmetova, pri čemer so bili v Rokus Klettu tudi pionirji uvajanja digitalnih učnih gradiv v Sloveniji.
 

Na svetu le nekaj šol, ki v celoti uporablja e-gradiva

Po vednosti Kovača uporabljajo zgolj digitalna gradiva le v šolah Steva Jobsa. »To so zasebne šole, ki delujejo na Nizozemskem, Južni Afriki in Veliki Britaniji, povsod drugje šole vztrajajo na kombinaciji tiskanih in digitalnih gradiv, nekatere zasebne šole pa digitalna gradiva v celoti zavračajo.« Kot zanimivost Kovač pravi, da pokojni Jobs svojih otrok zagotovo ne bi poslal v šolo, imenovano po sebi, saj jim je omejeval rabo tablic in pametnih telefonov.

Na OŠ Ledina ocenjujejo, da je večina staršev še vedno bolj naklonjena papirnim učbenikom in tudi sami učitelji ne bi teh zamenjali v celoti z digitalnimi. »Hkrati pa učitelji opozarjajo, da učenci že tako preveč uporabljajo e-naprave, kar povzroča bolezni oči in slabo držo, sevanje modre svetlobe zaslona moti kakovost spanja, manjša je socializacija, slabša finomotorika itd.«, meni Rigler Šilčeva.