Številne zastrupitve po Sloveniji: preverili smo, kdo nadzoruje prodajo gob

Nedavno smo poročali, da so se kupci, ki so gobe kupili od 72-letnice na tržnici v Šabcu, zastrupili z zelenimi mušnicami. Okoli 10 ljudi so pripeljali na zdravljenje v 90 kilometrov oddaljeni UKC v Beogradu. Nekateri so menda še vedno v smrtni nevarnosti. Prvi znaki zastrupitve z zeleno mušnico so bruhanje, driska in šibkost, simptomi pa se navadno pojavijo sedem do osem ur po zaužitju gobe, včasih tudi kasneje. 

Letošnja gobarska sezona je obnorela tudi številne Slovence, ki s polnimi košarami različnih gob odhajajo iz gozdov. Tudi po Sloveniji je prav zaradi nepoznavanja gob prišlo do številnih zastrupitev, zato smo preverili, kako je z nadzorom gob, ki se prodajajo na tržnicah, in ali je imela inšpekcija letos že kaj dela. Z ljubljanske tržnice so nam sporočili, da: »Za preverjanje užitnosti gob kot upravljavec tržnic nismo pristojni, za to so pristojne inšpekcijske službe. Za užitnost in kvaliteto gob odgovarjajo najemniki oz. uporabniki sami.«

Posebnega nadzora inšpekcija ne izvaja

Kakšen je inšpekcijski nadzor, je bilo vprašanje, ki smo ga naslovili na upravo za varno hrano. Kot so nam povedali, posebnega nadzora ni. »Gobe, ki se prodajajo na tržnici, spadajo med nacionalno prepoznane vrste samoniklih gozdnih sadežev (npr. jurčki, lisičke) in se zgolj občasno prodajajo na tržnicah. Glede na to, da na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ne prejemajo prijav, iz katerih bi bila izkazana problematika, omenjena prodaja ni bila prepoznana kot takšna, ki bi zahtevala redni inšpekcijski nadzor. Inšpekcija UVHVVR torej kakovosti in varnosti samoniklih gob na tržnicah sistematično ne preverja, bi pa v primeru prejetih prijav le-te nemudoma obravnavala ter po potrebi spremenila plan dela.«

Z ljubljanske tržnice so nam še sporočili, da na terenu njihovi redarji inkasanti že vrsto let niso opazili nobenih posebnosti pri prodaji jesenskih pridelkov.

Kot so še opozorili pri upravi za varno hrano, je letošnja bera gob zaradi vremenskih razmer pestra in bogata, zato se nabiralci ob obilnem obrodu gozdnih plodov težko zadržijo, da pri rekreativnem nabiranju ne naberejo večjih količin plodov, kot je dovoljeno. To velja tako za gobe kot za kostanj. Podobno se dogaja pri nabiranju borovnic.

Zakon o gozdovih določa, da se z globo 200 evrov do 400 evrov za prekršek kaznuje posameznik, ki pri rekreativnem nabiranju plodov, zelnatih rastlin, mahov in gob preseže dovoljene količine. Rekreativno se sme nabrati največ 2 kg gozdnih sadežev oziroma plodov ter 1 kg zelnatih rastlin.