Steyerji so raztepeni po vsem svetu

Vinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo na stotine in tisoče ljubiteljev vrhunske kapljice ne le iz Slovenije, temveč domala z vseh celin. A na čudovitem posestvu hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer, kot se je to zgodilo v soboto. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70. Prišli so od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, a tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena decembra 1928, in najmlajša Ana Steyer, rojena junija 2016.



Čudovito rodbinsko srečanje se je začelo že v petek, ko so se številni udeležili zanimivega pohoda od mosta čez Muro v Črncih ter ob reki do turistično-rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču. Veselo druženje pa se je začelo v soboto opoldne, ko so se nekateri najprej spoznavali. Lepo so se povezale vse generacije in nikogar, niti najmlajših, niso motile različne govorice, predvsem slovenščina in nemščina. Ob vrhunski kulinariki in kapljici je vsem bilo lepo in prijetno. Organizatorji so nam razkrili veliko zanimivosti rodbine Steyer, ki šteje okoli 700 članov. Razpršeni so po širnem svetu, poleg Apaške doline, kjer jih živi okoli 100, in drugih delov Slovenije jih je največ v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, Argentini, Braziliji, ZDA ... Rodbina Steyer naj bi nastala leta 1834 nekje v Gradcu ali okolici. Od prvega srečanja naprej zbirajo podatke in ustvarjajo družinsko drevo, na katerem naj bi bilo čim več generacij in sploh ljudi. Čeprav naj bi jih bilo okoli 700, bi bili Andrej, Danilo in Erich zadovoljni, če bi se nekoč na dogodku znašlo vsaj 200 Steyerjev.



Gostitelj družabnega srečanja rodbine Steyer, Posestvo Steyer, slovi po vrhunskih vinih. Sedanji gospodar, vinar Danilo Steyer, je pred nekaj leti od staršev, ki še vedno pomagajo, prevzel družinsko vinarstvo. Pred petimi leti je družina Steyer v Plitvici odprla prenovljen in dograjen proizvodno-poslovni vinogradniški objekt, ki se razteza na kar 1550 kvadratnih metrih. Celotno posestvo je veliko 30 hektarjev, od tega je 20 hektarjev vinogradniških površin (16 hektarjev vinogradov) z 80.000 trsi. Na leto pridelajo več kot tisoč litrov vina, največ seveda njihove hišne sorte – dišečega traminca.



»Dišeči traminec se predstavlja v vseh kombinacijah, od suhega vina do sladkega, predelanega po tehnologiji barik, do oranžnega vina Steyer Mark extrem. Seveda ne manjka dišeča penina, ki se lepo prileže v vročih dnevih,« pravi Danilo, ki kot predstavnik tretje generacije nadaljuje zgodbo, ki jo je leta 1938 začel njegov ded Jožef Steyer. Slednji je z ženo postavil temelje domačije in kovaške delavnice ter življenje posvetil kovaški obrti. »Iz tega časa na domačiji še stoji kovaški dimnik. Moj oče, prav tako Jožef, je kmetijsko dejavnost preusmeril v poljedelstvo in živinorejo. S trdim delom v avstrijskih vinogradih in kleti je prisluženi denar vlagal v posest,« je pojasnil Danilo, ki je po prevzemu domačije skupaj z ženo Magdo ter hčerko Vanejo in sinom Markom stvari spet obrnil v čisto svojo smer, saj so se popolnoma preobrazili v vinogradniško-vinarsko posestvo. Z mešanico poguma, vznesenosti in mladostnega zagona ter ljubezni do žlahtne trte je začel uresničevati svoje sanje. »Posadil sem prve trte, postavil novo klet in seveda vstopil na vinski trg. Z jasno vizijo, voljo in zaupanjem vase in v svoja vina sem si utiral pot v oblikovanju blagovne znamke.« Danilo je prepoznal potencial, ki ga je skrival traminec, in izkoristil prednosti vinogradniškega okoliša, ki daje odlične razmere za vrhunsko kakovost te sorte. »Traminec zahteva natančnega, doslednega vinarja, ki ve, kaj sorta lahko doseže in ponuja. Pravzaprav je tudi sorta, ki ni razširjena po svetu, kakovost doseže samo v nekaterih vinorodnih okoliših, in zato smo ponosni, da jo lahko uspešno pridelujemo prav tukaj pri nas.«



Pri razvoju vinogradništva je pomembno vlogo odigrala vsa družina, kjer vsak posameznik prispeva svojo nezamenljivo in enkratno vlogo. »Trti z ljubeznijo in spoštovanjem daješ vse, kar potrebuje, da lahko daje najboljše. S spoštovanjem se oziraš v nebo, da ji prizanese s hudim in da jo grejejo topli sončni žarki in moči blagodejen dež. In potem se veseliš čarobnih jesenskih trenutkov, ko trgaš njen žlahtni sad. Srce se ti smeje, ko poskušaš sladke jagode, in v mislih že vidiš kozarec in v njem zlate kapljice ...«