Štiri dni skrivali presenečenje večera

V Pomurju je priimek Horvat najštevilnejši, slovenski prvak Novak je štirikrat manj pogost, v Podravju pa Horvatove po številu za malenkost prekaša le priimek Kranjc.

Če bi se hoteli med seboj spoznati ali družiti vsi Horvatovi, bi torej morali najeti nogometni stadion, Horvatovi, ki izhajajo iz Velike Polane pri Murski Soboti, pa so v Odrancih najeli gostilno Bogdan, nam je povedal Jože Horvat, ki zdaj živi v Ljubljani. Srečanja bratrancev in sestričen Horvat s potomci vred se je udeležila stotnija članov te stare rodbine.



Če gremo v zgodovino, Horvatove lahko povežemo z nenavadnim priimkom Sumi. Od kod ta rodbina prvotno izhaja, sicer ne vedo, sumijo pa, da je povezana s Švico, Madžarsko ali celo Finsko. Da se jim je reklo Sumijevi Horvati, pa je razlog v tem, da se je Agata Sumi na začetku 19. stoletja poročila v družino Kranjec in da se je njen prvi zakonski otrok Magdalena okoli leta 1912 poročila z Ivanom Horvatom. Čeprav sta imela kar 11 otrok, pa jih je zaradi bolezni, kot je davica, že v otroški dobi umrlo kar pet. Preživela šesterica (dva moška in štiri ženske) je nasprotno doživela visoko starost, imeli pa so tudi veliko potomcev.



Kot je razvidno z rodbinske ali družinske veje, sta imela oba potomca Magdalene in Ivana veliko potomstva, tako da je danes znanih kar 22 bratrancev in sestričen, njihovo potomstvo pa po zadnjih podatkih šteje že 143 s Horvatovimi povezanih članov. In na srečanje, ki sta ga pripravila Naci Horvat in Marija Žalig, je prišlo 19 bratrancev in sestričen ter njihovih otrok in staršev.
Jože Horvat je povedal, da je največ Horvatovih ostalo v Prekmurju, toda veliko se jih je razteplo po vsej Sloveniji. Tako danes živijo na Štajerskem, v Ljubljani z okolico, posameznike pa je pot vodila v Italijo, Francijo, Anglijo in Avstralijo. Bratranci in sestrične so se pred 30 in več leti dobivali na krstih, žegnanjih, porokah, pogrebih in pri večjih kmetijskih opravilih, a srečanja so zamrla. Ker pa se vsi starajo in bi lahko mnoge rodbinske zgodbe ter imena izginili v pozabo, so sklenili, da se na novo spoznajo.



Organizatorja srečanja pa navzočih nista presenetila le z velikim panojem in rodbinskim deblom ob vhodu v gostilniško dvorano, temveč so kar štiri dni skrivali presenečenje večera. To so bili namreč sorodniki iz Francije, ki so stanovali v Veliki Polani, a ni šel nihče nikamor, da ja ne bi pokvaril presenečenja. Pascala Saulnierja in drugih francoskih sorodnikov so bile najbolj vesele najstarejše predstavnice te družine, to so 86-letna Terezija Horvat, 91-letna Marta Horvat iz Velike Polane, 90-letna Veronika Prša iz Brezovice pri Veliki Polani in 87-letna Rozina Škaper iz Murske Sobote. Ker večina udeležencev ne zna francosko, je za prevajanje skrbel predvsem Placid Prša, ki se je kot misijonar kapucin jezika naučil v Centralnoafriški republiki, kjer je deloval 10 let.



Poleg domačega kosila so si Horvatovi privoščili zabavo s starimi prekmurskimi plesi, kot so šamarjanka, sotiš in mlinček. Veselica je trajala pozno v noč, večina pa si je izmenjala naslove in telefonske številke, saj si želijo, da bi se v bližnji prihodnosti spet srečali na rodbinskem dogodku. Ne gre pozabiti, da ima najstarejša sestrična že 78 let, najmlajši bratranci in sestrične pa okoli 50.