Stiška trta se je v Nemčiji odlično prijela (FOTO)
Cisterijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca, je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje. V sklopu samostana je bazilika Žalostne Matere Božje, ki je tudi župnijska cerkev. Opatijo je leta 1136 ustanovil patriarh Peregrin I. Menihi še vedno živijo in delujejo tam, pa tudi povezujejo se. Vmes jim ni bilo vedno lahko, leta 1784 je bil samostan razpuščen, leta 1898 spet oživljen. In deluje še danes. Stična nam je veliko dala: ne nazadnje je tam v 15. stoletju nastal Stiški rokopis, eden najstarejših pisnih spomenikov v slovenščini.
Stična je del velike mednarodne Poti cistercijanov. Gre za več kot 6300 kilometrov dolgo pot, ki povezuje cistercijanske pokrajine in samostane šestih evropskih držav, namenjena pa je raziskovanju bogate zapuščine cistercijanov. Muzej krščanstva na Slovenskem (deluje od leta 1991) je skupaj z Občino Ivančna Gorica partner v projektu Cisterscapes, v okviru katerega je 17 partnerjev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske, Slovenije in Francije podrobno proučilo in raziskalo sledi, ki jih je skozi stoletja v posameznih pokrajinah za seboj pustilo delovanje cistercijanov.
»V okviru projekta Cistercijanske pokrajine, ki povezujejo Evropo, smo raziskovali kulturno krajino cistercijanov, prispevali vsebino v skupno bazo podatkov, postavili sodobno interaktivno razstavo in tudi pripravili Pot cistercijanov,« nam je pojasnila Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem. »Pri nas smo kar štiri leta raziskovali, kako so cistercijani po prihodu kultivirali krajino. Speljali so vodo, postavili mline, začeli so vinogradništvo, gradili cerkve, kapele, uredili so si ribnike, postavili žage. To so počeli na precej podobne načine po vsej Evropi, kjer so bili cistercijanski samostani.«
Po Stični in okolici
Pot cistercijanov povezuje 17 samostanov v smeri proti Cîteauxu v francoski Burgundiji, od koder izvira cistercijanski meniški red. Poteka po že obstoječih pohodniških trasah in 17 cistercijanskih pokrajinah. V njihovi okolici se je možno podati na krajše izlete in s pomočjo informacijskih tabel spoznavati vpliv meniškega reda na lokalno kulturno krajino. V Stični sta dve krožni poti, dolgi 24 in 14 kilometrov ter obe označeni z rumenimi rozetami in informativnimi tablami.
Poldnevna krožna pot na Pristavo in Gradišče je dolga 14 kilometrov in pelje od stiške opatije po dolini Stiškega potoka, ki je v preteklosti poganjal kar sedem mlinov. Hodimo od Metnaja in Pristave do cerkve sv. Lamberta, zadnja točka poldnevne poti pa je ob cerkvi sv. Miklavža na Gradišču. Sledita spust in vrnitev do stiške opatije.
Daljša pot, imenovana Celodnevna krožna pot do Šentvida pri Stični in Muljave, se začne ob vznožju Gradišča, vodi pa po gozdni poti do Šentvida pri Stični, kjer stoji cerkev sv. Vida, ki je celo starejša od stiške bazilike. Pohodniki potem pot nadaljujejo mimo Tlačanskega pila do Muljave, kjer je cerkev Marijinega vnebovzetja. V bližini so še ostanki Črnelskih bajerjev, kjer so menihi gojili ribe. Ena od informacijskih tabel je posvečena tudi vinu silvanec. To je bila sorta, ki so jo negovali v samostanu Stična, potem pa se je opat odločil in poslal sadiko v nemški samostan Ebrach, tam imajo danes velike vinograde silvanca.
Gostje iz nemškega mesta Bamberg in samostana Ebrach so se udeležili odprtja stiške poti, pohodnike, ki so se prvič odpravili na pot, pa je blagoslovil prior stiških menihov, pater Nikolaj Aracki.
Tretjo pot, ki povezuje Stično in Kostanjevico na Krki, kjer je Galerija Božidarja Jakca, tudi partner v projektu, bodo odprli naslednje leto.
Skupna dediščina
»Ta projekt je za nas zelo pomemben. Prepričana sem, da se bo povečala prepoznavnost muzeja, cilj projekta pa je, da bi vseh 17 partnerjev pridobilo znak evropske dediščine (European Heritage Label). Prepričani smo, da s tem projektom raziskujemo in ozaveščamo o skupnih evropskih koreninah. Cistercijani so po svojih samostanih po Evropi na identičen način kultivirali zemljo ter tako gospodarsko kot duhovno sooblikovali današnjo Evropo,« je še poudarila Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem.
V projektu nista nastali le pohodni poti, ampak tudi dvodimenzionalna maketa, ki s pomočjo sodobne tehnologije in pametnih telefonov omogoča interaktivno spoznavanje preteklosti v stiškem samostanu. V tej maketi je zajetih 35 elementov kulturne krajine. Na voljo so tudi podatki za preostalih 16 samostanov, od katerih pa je aktivnih le še šest.
Samostan Kostanjevica na Krki je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski z ženo Juto. Žal ne deluje več, vendar je tako kot stiški del južne linije mednarodne Poti cistercijanov. Južna linija se začne prav v Kostanjevici in se prek Stične vije proti Franciji. Ko prestopi mejo med Slovenijo in Avstrijo, gre skozi samostanski pokrajini v Reinu in Zwettlu, nato pa nadaljuje pot na Češko in se v Plasyju združi s centralno linijo.
