Sto zdravstvenih herojev na brezplačen oddih
MK Group poslovneža Miodraga Kostića jih gosti v Kempinskem. V Portorožu tudi posvet zdravnikov o covidu-19.
Odpri galerijo
Predstojniki štirih bolnišnic ob prejemu vavčerjev za svoje zaposlene
Prejšnji petek je svoja vrata odprl Hotel Kempinski Palace Portorož, eden najprestižnejših petzvezdičnih hotelov v Sloveniji. Čeprav so tako kot vsi drugi segmenti, ki zadevajo turizem, v obdobju epidemije koronavirusa zaprli svoja vrata, jih zdaj toliko bolj na široko odpirajo. In otvoritveni dan ni bil kar tako, tega so namenili, kot so zapisali, zahvali herojem, ki so se z virusom srečevali med svojim delom.
MK Group ustanovitelja Miodraga Kostića se je namreč odločil za plemenito gesto. Kot je pojasnila direktorica hotela Jelena Baronik, je epidemija koronavirusa znova pokazala na pomen in razumevanje družbene odgovornosti velikih gospodarskih sistemov. »Zato se je družba MK Group, ki posluje že 35 let, odločila za regijsko družbeno odgovorno pobudo Zahvala junakom, v kateri 450 zdravnikom ter medicinskim sestram iz Slovenije, Hrvaške in Srbije podarja oddih v naših hotelih,« je povedala Baronikova in dodala, da je družba od začetka epidemije v regiji donirala okoli pol milijona evrov, ki so bili namenjeni boju proti širjenju covida-19.
In da ne bi tratili časa in prostora, so se zdravniki in vodstvo hotela dogovorili, da bodo to priložnost izkoristili še za Posvet covid-19, na katerem so se še pred začetkom oddiha sto slovenskih zdravstvenih delavcev zbrali direktorji bolnišnic, predstojniki klinik ter vodilni strokovnjaki iz štirih slovenskih bolnišnic, ki so skrbeli tako za obolele za koronavirusom kot vse nas. Med 40 in 50 jih je prisluhnilo posvetu, katerega bistvo je bilo ugotoviti, kakšne so izkušnje prvega vala epidemije, pa tudi, katerih napak ob drugem valu, ki, pravijo strokovnjaki, zagotovo prihaja, ne bi smeli ponoviti.
Prisotne je nagovoril minister za zdravstvo Tomaž Gantar, hvaležen, da lahko zdravstvene delavce pozdravi v »svojem« Portorožu, in zadovoljen, »da danes sedimo tukaj, česar si še nekaj mesecev nazaj nisem upal niti zamisliti«. »Izkazalo se je, da je bil zdravstveni sistem v vseh teh letih zapostavljen, da bo morala družba v zdravstvo vlagati več,« je opozoril minister. Izpostavil je tudi sistem zdravstvenih zavodov, zaradi »česar smo v čim večji možni meri zaščitili najranljivejše. Zdaj vemo, kaj je dobro in kaj lahko popravimo.«
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Janez Poklukar je svoj nagovor začinil z nogometnim žargonom. »Po prvem valu je 1:0 za Slovenijo, a ta nogometni rezultat naj ne bo le prispodoba – izšli ste kot zmagovalci prve tekme. A ta še ni končana, vsi tukaj zbrani se bojimo drugega vala.« Zmago je malenkost pripisal tudi sreči, a te ni navedel, ko je povedal, da se je potrdil »pomen javnega in dostopnega zdravstva, uspešnega tudi v svetovnem merilu«. Glede na pridobljene izkušnje Poklukar ugotavlja, da je na preizkušnji zdravstvena infrastruktura, posodobitve v zdravstvu in v opremi so nujne, »saj takšen, kot je zdaj, sistem še kakšne epidemije ne bi prenesel«. A je optimističen: »Zbrali smo se vsi igralci epidemiološke nogometne ekipe, ker bo pomembno, kako bomo odigrali drugo tekmo. A dokazali smo, da skupaj zmoremo.«
Svoje izkušnje z organizacijo dela, prenosa informacij ter prilagoditve na nove razmere so na posvetu predstavile Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC LJ, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC MB, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Splošna bolnišnica Celje ter Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergije Golnik.
»Brez zdravstvene nege bi epidemija padla. Vsi na zdravstveni negi, podporne službe, laboratoriji, rentgeni, tehnična služba – vsi ti so dihali kot eden, da smo iz nič naredili sobe za nego bolnikov,« je povedala tudi Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, in dodala, da so imeli 4. februarja preventivno predavanje glede koronavirusa, čeprav so bili prepričani, da virus Evrope ne bo dosegel.
»Osmega junija je bilo že sedem milijonov okuženih in 400.000 smrti,« o neverjetni razsežnosti epidemije razlaga Lejko Zupančeva, ki si želi vedeti, kdaj bo, če bo, na voljo cepivo. »Potem pa pridemo do slovenske posebnosti, da je cepivo nevarno in se zato ne bom cepil. Zato pozivam vse zdravnike, da se cepite in ste zgled vsem drugim,« apelira Lejko Zupančeva. Prav vsi govorci opozarjajo, da je koronavirus še med nami in da nihče ne ve, s čim se bomo v drugem valu soočali, zagotovo pa se lahko pojavijo težave s kadri.
Hotel Kempinski Palace je že sprejel prve goste.
MK Group ustanovitelja Miodraga Kostića se je namreč odločil za plemenito gesto. Kot je pojasnila direktorica hotela Jelena Baronik, je epidemija koronavirusa znova pokazala na pomen in razumevanje družbene odgovornosti velikih gospodarskih sistemov. »Zato se je družba MK Group, ki posluje že 35 let, odločila za regijsko družbeno odgovorno pobudo Zahvala junakom, v kateri 450 zdravnikom ter medicinskim sestram iz Slovenije, Hrvaške in Srbije podarja oddih v naših hotelih,« je povedala Baronikova in dodala, da je družba od začetka epidemije v regiji donirala okoli pol milijona evrov, ki so bili namenjeni boju proti širjenju covida-19.
Posvet o epidemiji
In da ne bi tratili časa in prostora, so se zdravniki in vodstvo hotela dogovorili, da bodo to priložnost izkoristili še za Posvet covid-19, na katerem so se še pred začetkom oddiha sto slovenskih zdravstvenih delavcev zbrali direktorji bolnišnic, predstojniki klinik ter vodilni strokovnjaki iz štirih slovenskih bolnišnic, ki so skrbeli tako za obolele za koronavirusom kot vse nas. Med 40 in 50 jih je prisluhnilo posvetu, katerega bistvo je bilo ugotoviti, kakšne so izkušnje prvega vala epidemije, pa tudi, katerih napak ob drugem valu, ki, pravijo strokovnjaki, zagotovo prihaja, ne bi smeli ponoviti.
Dihali smo kot eden.
Prisotne je nagovoril minister za zdravstvo Tomaž Gantar, hvaležen, da lahko zdravstvene delavce pozdravi v »svojem« Portorožu, in zadovoljen, »da danes sedimo tukaj, česar si še nekaj mesecev nazaj nisem upal niti zamisliti«. »Izkazalo se je, da je bil zdravstveni sistem v vseh teh letih zapostavljen, da bo morala družba v zdravstvo vlagati več,« je opozoril minister. Izpostavil je tudi sistem zdravstvenih zavodov, zaradi »česar smo v čim večji možni meri zaščitili najranljivejše. Zdaj vemo, kaj je dobro in kaj lahko popravimo.«
1:0 za Slovenijo
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Janez Poklukar je svoj nagovor začinil z nogometnim žargonom. »Po prvem valu je 1:0 za Slovenijo, a ta nogometni rezultat naj ne bo le prispodoba – izšli ste kot zmagovalci prve tekme. A ta še ni končana, vsi tukaj zbrani se bojimo drugega vala.« Zmago je malenkost pripisal tudi sreči, a te ni navedel, ko je povedal, da se je potrdil »pomen javnega in dostopnega zdravstva, uspešnega tudi v svetovnem merilu«. Glede na pridobljene izkušnje Poklukar ugotavlja, da je na preizkušnji zdravstvena infrastruktura, posodobitve v zdravstvu in v opremi so nujne, »saj takšen, kot je zdaj, sistem še kakšne epidemije ne bi prenesel«. A je optimističen: »Zbrali smo se vsi igralci epidemiološke nogometne ekipe, ker bo pomembno, kako bomo odigrali drugo tekmo. A dokazali smo, da skupaj zmoremo.«
Sto zaposlenih v slovenskem zdravstvu si bo torej privoščilo brezplačno tridnevno razvajanje v Hotelu Kempinski Palace Portorož. Kot nam je pojasnila direktorica hotela, ne bodo prišli vsi naenkrat: »Pri nas bodo lahko bivali v obdobju med 15. junijem in 15. avgustom. Na voljo bodo imeli vse, kar v hotelu ponujamo.« Ker vemo, da je število zdravnikov in drugega medicinskega osebja, ki je skrbelo za zdravstveno nego obolelih za covidom-19, veliko večje, kot je »brezplačnih« postelj, nas je zanimalo, kako se bodo dogovorili, kdo si zasluži iti. A smo izvedeli, da je na to vplivala predvsem sreča; srečneže so namreč izžrebali.
Svoje izkušnje z organizacijo dela, prenosa informacij ter prilagoditve na nove razmere so na posvetu predstavile Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC LJ, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC MB, Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Splošna bolnišnica Celje ter Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergije Golnik.
Dihali smo kot eden
»Brez zdravstvene nege bi epidemija padla. Vsi na zdravstveni negi, podporne službe, laboratoriji, rentgeni, tehnična služba – vsi ti so dihali kot eden, da smo iz nič naredili sobe za nego bolnikov,« je povedala tudi Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, in dodala, da so imeli 4. februarja preventivno predavanje glede koronavirusa, čeprav so bili prepričani, da virus Evrope ne bo dosegel.
450
zdravnikom in sestram iz regije je poslovnež podaril oddih.
zdravnikom in sestram iz regije je poslovnež podaril oddih.
»Osmega junija je bilo že sedem milijonov okuženih in 400.000 smrti,« o neverjetni razsežnosti epidemije razlaga Lejko Zupančeva, ki si želi vedeti, kdaj bo, če bo, na voljo cepivo. »Potem pa pridemo do slovenske posebnosti, da je cepivo nevarno in se zato ne bom cepil. Zato pozivam vse zdravnike, da se cepite in ste zgled vsem drugim,« apelira Lejko Zupančeva. Prav vsi govorci opozarjajo, da je koronavirus še med nami in da nihče ne ve, s čim se bomo v drugem valu soočali, zagotovo pa se lahko pojavijo težave s kadri.
