Stoletje kozjaške lovske legende, pri 95 letih še zadnjič lovil srnjaka na klic
Pred dnevi je praznoval okroglo stoletnico svojega bogatega in ustvarjalnega življenja Maks Holcman; gre za veliko slovensko in kozjaško lovsko legendo, ki je že od leta 1946 član Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
1939. je uplenil prvega srnjaka.
Ob tem izjemnem osebnem jubileju so predstavniki njegove matične LD Vurmat s starešino Rudijem Mačkom na čelu ter s članom Upravnega odbora Adamom Dominikom in predsednikom komisije za odlikovanja Jožetom Mačkom Maksu ob njegovi bolniški postelji na domu hčerke Maksimilijane prišli zaželet še veliko zdravja. Izročili so mu tudi spominsko darilo. Čestitke so kar deževale, jubilantu je voščil, denimo, tudi član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije (LZS) in Lovske zveze (LZ) Maribor Franc Krivec. Med krajšim obiskom mu je podelil tudi red za lovske zasluge I. stopnje.
Izjemen gamsar
Maks Holcman, ki se je rodil avgusta 1924, izhaja iz znamenite Namestnikove domačije in rodbine na Kozjaku. Vse življenje je bil tesno povezan z naravo, gozdom in lovom.
Lovski zakupnik je bil že njegov oče Ignac Holcman st., ki je bil daleč naokoli poznan kot Namestnikov Nace. Pri 15 letih, bilo je leta 1939, je Maksu dovolil upleniti tudi prvega srnjaka na klic. Še pred tem je že pri 13 letih na skrivaj ustrelil kragulja. Potem pa je prišla vojna, ki je tudi ljudem na Kozjaku prinesla ne le veliko trpljenja in gorja, pač pa tudi hudo pomanjkanje in strah pred nacistično oblastjo zaradi prisilne vojaške mobilizacije in aretacij zavednih ljudi. Divjad so zato lovili na skrivaj, in še to samo za preživetje.
Zelo rad je klical srnjake v času prska.
Po uradnih evidencah je član lovske organizacije že 77 let. Sam bi najbrž hudomušno pripomnil, da je član slovenske zelene bratovščine že 85 let, saj je bil njegov oče lovski zakupnik in član Slovenskega lovskega društva že v predvojni Dravski banovini. Takšnih globokih in trdnih lovskih korenin je na Slovenskem izredno malo. Maks velja zato med kozjaškimi lovci za res veliko in ugledno lovsko avtoriteto in nepozabnega človeka.
Dolgo je bil gospodar in nato starešina LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu. Z lovom je bil tesno povezan tudi zaradi svojega gozdarskega poklica. Do potankosti je poznal vse predele Kozjaka in ni bilo kotanje ali pečine, ki je Maks ne bi poznal in v katero ne bi stopil, sploh ko je zalezoval gamse. Med lovci daleč naokoli je bil in je še vedno poznan kot eden najboljših gamsarjev. Lov na gamse mu je bil namreč vedno ne samo najljubši, temveč tudi največji lovski izziv. Zelo rad je klical tudi srnjake v času prska in bil pravi mojster te veščine. Pri 95 letih je še zadnjič lovil srnjaka na klic. Potem pa se je samo še spominjal teh lovskih doživetij. V lovišče namreč ni več mogel.
Lovil je pravično
Njegovi lovski tovariši se spominjajo, kako jim je znal Maks priklicati srnjake. Še posebno rad je lovil z lovcem in selniškim župnikom Francem Pečnikom. Z njim sta prehodila mnoge lovske poti in spletla iskreno prijateljstvo. To je Maksu nasploh veliko pomenilo in v tem duhu je kot mentor vzgojil tudi številne nove mlade lovce. Zelo radi so ga vedno sprejeli tudi v pobrateni LD Dobrava v Slovenskih goricah.
1937
Upleni prvo divjo žival.
1946
Pridruži se zeleni bratovščini.
2019
Njegov zadnji lov na srnjaka.
Sicer pa mu je bila boginja Diana v dolgoletnem lovskem udejstvovanju pogosto naklonjena, najbrž tudi zato, ker je znal vse življenje loviti pravično in lovsko etično. Lovca s toliko izkušnjami in spomini, vrednimi literarne knjižne obdelave, danes težko najdemo. Ostal bo zapisan v naši lovski zgodovini.
Maks, ki ga je novembra lani bolezen priklenila na bolniško posteljo, se je med obiskom nekajkrat nasmehnil in nalahno dvignil desnico. Če bi lahko, bi nam najbrž povedal, da je srečen, ker je lovska tradicija ostala pri hiši. Lovci so namreč tudi njegova hči Maksimilijana (Maksa), zet Igor in vnuka Andrej in Irenej. Lovca sta ne nazadnje tudi njegova nečaka Ignac in Andrej kot tudi pranečaka Sebastjan in Gregor.
Holcmanov lovski rod je zvest izvirnim vrednotam slovenske lovske organizacije in etično-moralnim načelom zelene bratovščine. Njihova bogata družinska tradicija gre iz roda v rod.
