NEVIHTA
Stoletna toča zasula Dvor (FOTO)
Supercelična nevihta je uničevala v Suhi krajini. Strela udarila v lipo in prebila hišo.
Odpri galerijo
Pobelilo je Dvor. FOTO: Dejan Maver
Huda ura se je tokrat znesla nad Suho krajino, na Dvoru, v prijetnem naselju ob reki Krki, niti najstarejši ne pomnijo, da bi kdaj padlo toliko toče. Še več! Sredi poletja so aktivirali cestno podjetje, da je splužilo ceste! »Niti najstarejši prebivalci ne pomnijo, da bi kdaj padlo toliko toče … Ko sem dobil klic, da sta potrebna pluženje in aktivacija zimske službe za ceste, nisem mogel verjeti. A sem se hitro prepričal na lastne oči, ko sem prišel na Dvor. Tudi do metra toče je bilo na cesti, takoj smo aktivirali cestno bazo, da so ljudje prišli do svojih domov iz služb,« je dan po sodnem dnevu nad Dvorom povedal župan Jože Papež. Obiskal je gasilce, ki so imeli par minut premora. Ekipa, zbrana okoli Tomaža Obštetarja, je v torek in sredo čistila kraj in vasi, ki jih je prizadelo neurje. »Okoli pol treh se je dogajalo. Najbolj je prizadelo Dvor, Sadinjo vas in Mačkovec, sprva je padala za lešnik debela toča, potem še večja, vse skupaj pa je padlo na suho! Bili smo alarmirani in pozvani, da pomagamo. Sprva smo šli v središče kraja, kjer je udarila strela v veliko lipo, del nje pa je padel na streho in poškodoval objekt. Strela je prebila tudi hišo, naredila je tri odprtine. Ko smo sanirali tole, pa so se začeli vrstiti klici. Zalilo je dva gospodarska objekta,« je iz prve roke povedal Obštetar, poveljnik PGD Dvor. Vsem v tistem hipu niso mogli pomagati, ljudje so se samoorganizirali, gasilci so jim razdelili orodje in opremo in tako malce olajšali hudo uro.
»Neurje je bilo hudo, pol ure je nažigalo na vso moč in tolklo,« nam pove 60-letni Franci Glavič. Četrt stoletja živi v graščini sredi Dvora, stavba ima 300 let in še kako čez. Tu so svojčas živeli tudi grofje Auerspergi. Njihova železarna je do požara 1869 dajala kruh okoliškemu prebivalstvu. Danes je tu šest stanovanj, Francijevo pa je utrpelo največjo škodo v torkovi hudi uri. »Bil sem ravno pri kosilu. Po navadi grem ven na teraso, ko je neurje. Tokrat sem bil notri, jedel sem, naenkrat je počilo in udarilo. Slišal sem še, kako je na drugi strani strehe dol vrglo strešnike,« opisuje Franci mučne trenutke. »Tule je lipa, ki je stara več kot 100 let. Strela je udarila vanjo, vejo je odlomilo in je padla na streho. Gasilci so rekli, da je v streho udarila tudi strela. Ne vem točno. Bi pa rekel, da je prav električni kabel malce amortiziral padec veje na streho,« poznavalsko pravi Franci, ki mu je voda zalila hodnik in kopalnico, na srečo pa so hitro prišli gasilci, ki so vajeni vsega hudega malce počakali s sanacijo. Pretrgan kabel bi lahko povzročil pravo tragedijo, zato so počakali, da je prišel delavec Elektra Ljubljana, da je odklopil električni tok.
»Imel sem kar srečo. Kot sem povedal, sem ob neurjih na verandi. Če bi bil tokrat, bi me veja lahko močno poškodovala,« je tudi v slabem Franci, veteran vojne za Slovenijo, našel nekaj dobrega! Zjutraj, ko smo ga obiskali, je čakal krovca, ki bo zamenjal strešne nosilce, na poti do njega je bil tudi elektromojster. »Čakam, da prideta. Potem pa grem v zidanico po motorno žago, da pospravim tale les pred hišo,« dodaja Franci, ki je že zjutraj dobil obisk zavarovalnega agenta. »Prišel je, pogledal, na objekt ni šel, poslikal je od tule,« je dal Franci jasno vedeti, da ga obisk zavarovalničarja ni ravno osrečil. Menda tiči težava v tem, ker bi moralo imeti to zavarovanje vseh šest lastnikov, ne le on, ki pa je, tako nam zatrdi, plačal vse. »Ne glede na vse, tole bodo morali nekaj dati in korektno plačati,« je zamrmral Franci v upanju, da se zadeva kmalu uredi. Ni prvič reševal svojega doma – leta 2009 je tu izbruhnil velik požar, a je saniral tudi to.
Da je toča zajela prav specifičen pas, od Dvora do Kotov in do Stavče vasi, nam pove tudi fotograf Dejan Maver, ki deluje in ustvarja na Dvoru, ta ima mimogrede kar šest gostiln! V torek popoldan je Dejan urejal še nekaj malenkosti v svojem studiu, potem pa se je nenadoma stemnilo, hip za tem je bil trg pred studiem poln toče, voda pa je vstopala v lokale. Fantje so na hitro prijeli lopate in preprečili najhujše. Čez cesto sta v gostilni Blatnikov hram kavo pila dva nemška turista. Nista oklevala, hitro sta spila, potem pa prijela v roke lopato, grablje in krpe ter pomagala domačinom čistiti po hudi uri. O škodi je v tem hipu še težko govoriti, je pa na območju petih kilometrov uničeno praktično vse: od poljščin, vrtnin in del vinogradov. »Včasih smo gledali, kaj se dogaja po Štajerskem in Koroškem, zdaj pa je prizadelo nas. Pa še huje bo,« nič kaj spodbudno sklene Franci Glavič.
Jedel je, ko je počilo
»Neurje je bilo hudo, pol ure je nažigalo na vso moč in tolklo,« nam pove 60-letni Franci Glavič. Četrt stoletja živi v graščini sredi Dvora, stavba ima 300 let in še kako čez. Tu so svojčas živeli tudi grofje Auerspergi. Njihova železarna je do požara 1869 dajala kruh okoliškemu prebivalstvu. Danes je tu šest stanovanj, Francijevo pa je utrpelo največjo škodo v torkovi hudi uri. »Bil sem ravno pri kosilu. Po navadi grem ven na teraso, ko je neurje. Tokrat sem bil notri, jedel sem, naenkrat je počilo in udarilo. Slišal sem še, kako je na drugi strani strehe dol vrglo strešnike,« opisuje Franci mučne trenutke. »Tule je lipa, ki je stara več kot 100 let. Strela je udarila vanjo, vejo je odlomilo in je padla na streho. Gasilci so rekli, da je v streho udarila tudi strela. Ne vem točno. Bi pa rekel, da je prav električni kabel malce amortiziral padec veje na streho,« poznavalsko pravi Franci, ki mu je voda zalila hodnik in kopalnico, na srečo pa so hitro prišli gasilci, ki so vajeni vsega hudega malce počakali s sanacijo. Pretrgan kabel bi lahko povzročil pravo tragedijo, zato so počakali, da je prišel delavec Elektra Ljubljana, da je odklopil električni tok.
»Imel sem kar srečo. Kot sem povedal, sem ob neurjih na verandi. Če bi bil tokrat, bi me veja lahko močno poškodovala,« je tudi v slabem Franci, veteran vojne za Slovenijo, našel nekaj dobrega! Zjutraj, ko smo ga obiskali, je čakal krovca, ki bo zamenjal strešne nosilce, na poti do njega je bil tudi elektromojster. »Čakam, da prideta. Potem pa grem v zidanico po motorno žago, da pospravim tale les pred hišo,« dodaja Franci, ki je že zjutraj dobil obisk zavarovalnega agenta. »Prišel je, pogledal, na objekt ni šel, poslikal je od tule,« je dal Franci jasno vedeti, da ga obisk zavarovalničarja ni ravno osrečil. Menda tiči težava v tem, ker bi moralo imeti to zavarovanje vseh šest lastnikov, ne le on, ki pa je, tako nam zatrdi, plačal vse. »Ne glede na vse, tole bodo morali nekaj dati in korektno plačati,« je zamrmral Franci v upanju, da se zadeva kmalu uredi. Ni prvič reševal svojega doma – leta 2009 je tu izbruhnil velik požar, a je saniral tudi to.
Pomagala še Nemca
Da je toča zajela prav specifičen pas, od Dvora do Kotov in do Stavče vasi, nam pove tudi fotograf Dejan Maver, ki deluje in ustvarja na Dvoru, ta ima mimogrede kar šest gostiln! V torek popoldan je Dejan urejal še nekaj malenkosti v svojem studiu, potem pa se je nenadoma stemnilo, hip za tem je bil trg pred studiem poln toče, voda pa je vstopala v lokale. Fantje so na hitro prijeli lopate in preprečili najhujše. Čez cesto sta v gostilni Blatnikov hram kavo pila dva nemška turista. Nista oklevala, hitro sta spila, potem pa prijela v roke lopato, grablje in krpe ter pomagala domačinom čistiti po hudi uri. O škodi je v tem hipu še težko govoriti, je pa na območju petih kilometrov uničeno praktično vse: od poljščin, vrtnin in del vinogradov. »Včasih smo gledali, kaj se dogaja po Štajerskem in Koroškem, zdaj pa je prizadelo nas. Pa še huje bo,« nič kaj spodbudno sklene Franci Glavič.
