Štorkljam postavil petzvezdični hotel

V Logatcu je predel, ki se mu reče Tičnica. Po novem je ta predel znan tudi po gnezdišču štorkelj. Pred eno od tamkajšnjih hiš lahko vsakdo že od daleč zagleda visok drog, na njem pa gnezdo. Drog je visok 15 metrov, izdelati pa ga je dal Bojan Oblak, znani Logatčan, ki je že leta 1983 zagnal družinsko podjetje, prej se je imenovalo ElektroMehanika Oblak, odkar ga je prevzel njegov sin, je to Elektromehanika & BB in velja za enega najpomembnejših igralcev na področju izdelave prenapetostne zaščite za nizkonapetostne sisteme.

Skratka: ker je Bojan Oblak velik ljubitelj živali, doma ima, na primer, poln ribnik rib, je oni dan pomislil prav na obilje hrane, ki bi jo okoliška narava lahko ponujala štorkljam, in sklenil, da jim izdela gnezdo.

Mimoidoči se radi ustavijo in preverijo, kaj se ta hip dogaja v gnezdu.

Zgodilo se je to pred tremi leti, ko je kot velik in uspešen strokovnjak na elektroinženirskem področju videl nemara celo preširoko sliko in izpeljal projekt »petzvezdičnega hotela za štorklje«!

»Pod gnezdo sem vstavil grelnika, dvakrat po 180 vatov, pa napajalnik z vodo, gnezdo sem jim uredil z vejicami, vse skupaj še lično zakamufliral z natančno izbranim listjem, pripravljeno je bilo res vse v nulo, štorklje pa kljub temu niso prišle,« se je spominjal.

Spominjal pa se je tudi pogovora, ki ga je imel z Bogdanom Lipovškom, dolgoletnim direktorjem Grand hotela Union, ki so si ga Logatčani nazadnje zapomnili tudi kot kandidata za župana njihove občine. Ker je Lipovšek kot strastni ljubitelj ptic ne nazadnje tudi v nadzornem odboru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps), ga je Oblak takrat pobaral za nasvet. »Bojan,« mu je rekel, »štorklje si same naredijo gnezdo, zato odstrani vse odvečne stvari, pa bodo res morda prišle.«

Prinese jim tudi kakšen priboljšek.

In res: Bojan Oblak je vse lepo odstranil, potem pa je konec lanskega aprila vendarle priletel štrk. »Vse si je natančno ogledal … in odletel. Ugotovil sem, da štrk prileti iz Afrike kakšnih deset dni pred štorkljo. Nakar pride še štorklja in šele ona odloči, kje bo gnezdo, res, štorklje imajo tako urejeno, da ne moreš verjeti! Šele ona namreč odloči, kje bo gnezdo in tudi ali ga je treba na novo narediti, celo prestaviti, štrk pa potem dela od pete ure zjutraj do devetih zvečer, nosi slamo, prinaša hrano (polže, gosenice) in štorklja ga pri tem vseskozi opazuje in pozorno spremlja.«

Bojan Oblak je že prej vedel, da štorklje pridejo k nam izključno zaradi hrane, te pa je tam naokoli res v izobilju. Kadar pa je je manj, kot bi si želele, in če ugotovijo, da ne bodo mogle preživeti vseh mladičev, jih določeno število pomečejo iz gnezda. »To so tako pametni ptiči,« je iz dneva v dan očaran.

Par štorkelj, ki gnezdi pri njem, ima dva mladiča. »Poglejte ju,« nam je dejal. In nam pokazal na televizijo, ki pred njegovo hišo 24 ur na dan prikazuje, kaj se dogaja v gnezdu. Vse to se sočasno predvaja na youtubu, da lahko vidijo tudi vsi drugi.

Klok, klok, klok

V tistem je priletel štrk. »Poglej ga,« je bil navdušen. Zaslišali smo: »Klok, klok, klok ...« »Tako se oglaša!«

Bojan Oblak mu večkrat prinese priboljšek. Kakšnih 10 do 15 svežih sardel odvrže na travnik pred hišo in začne po njegovo ponavljati: »Klok, klok, klok!«

To ponavlja tako dolgo, dokler štrk ne prileti, na mah pogoltne vseh rib in odleti nazaj proti gnezdu. Vse to posname tudi omenjena kamera, ki jo je Bojan Oblak postavil letos, s tem pa navdušuje številne mimoidoče, še posebno vrtčevski otroci uživajo ob prizorih, ki jih sicer ne bi mogli videti.

Oblakove štorklje bodo v Afriko, menda v Tanzanijo, odletele že konec avgusta, najpozneje v začetku septembra. Tedaj bodo morale opraviti s kar 6000 kilometri dolgo potjo. Na poti se bodo pridružile še drugim štorkljam; v južne kraje namreč letijo v večjih skupinah.