Štorklje raje doma kot v Afriki: letos jih pri nas prezimuje največ doslej
Čeprav po nekaterih delih naše dežele niso redki otroci, ki vsaj v živo niso nikoli srečali ali videli štorklje, je na severovzhodu države omenjeni ptič z dolgim kljunom in dolgimi nogami postal tako rekoč domača žival. Vse pogosteje se namreč zgodi, da štorklje, občasno zaradi poškodbe, zdaj pa očitno še zaradi česa drugega, čez zimo ostanejo na območju Pomurja in tudi v drugih delih Slovenije. Čeprav je znano, da sicer že pozno poleti, med 15. in 30. avgustom, odletijo na jug, marca pa s svojim prihodom napovejo pomlad.
Na njihovo srečo v zadnjih letih ni pretirano mrzlih zim in v tem letnem času življenje v Pomurju ni naporno. Še posebno če domačini pri preživetju pomagajo s prehrano in zavetjem, kot je tisto pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah, kjer lahko na dvorišču vseskozi opazujemo vsaj kakšen par štorkelj. Prekmurci in Prleki namreč vedo, da se pri Nabergojevih živalim dobro godi, zato jim nenehno prinašajo predvsem poškodovane. Tam jih potem krmijo, zdravijo in negujejo, ko so spet sposobne oditi, pa jih spustijo v naravo.
Posebno zanimive so ravno štorklje, ki se čez dan ponosno sprehajajo po dvorišču, prenočujejo pa v zavetju, kjer jih čaka hrana. Trenutno je pri Nabergojevih več štorkelj, štiri bele in dve črni, kar je večja redkost. Ravno oni nenehno opozarjajo, da je treba pomagati vsem živalim in jim ponuditi zatočišče.
Prvič prezimila leta 1973
Bele štorklje so velike, vsem dobro znane ptice, med drugim so upodobljene na slovenskem kovancu za en cent. Navadno gnezdijo na visokih električnih drogovih in že od nekdaj je znano, da se pred zimo odločajo za selitev v tople kraje. Naše se najpogosteje selijo čez Balkanski polotok in Bospor v podsaharsko Afriko.
Selitev je vedno bolj tvegana, ker jih na poti čakajo številne nevarnosti, med drugim krivolov oziroma lov na splošno v Afriki.
Prva prezimujoča štorklja je bila registrirana leta 1973, do leta 1999 pa so bile posamezne pri nas opažene zgolj med milejšimi zimami. Po podatkih Urše Gajšek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je letošnja zima rekordna po prezimovanju štorkelj v Sloveniji: »Letos jih je 12, in sicer pet v Logatcu, potem v Ivančni Gorici, v Dolenjem Jezeru in v okolici Pragerskega in Slovenskih Konjic.« Ob tem Gajškova poudarja, da v »Sloveniji prezimujejo predvsem lokalne štorklje, tiste, ki pri nas gnezdijo že čez leto. Zaradi milih zim so se nekatere odločile, da bodo tu ostale, ker jim to omogoča boljše preživetje. Selitev je zanje vedno bolj tvegana, ker jih na poti čakajo številne nevarnosti, med drugim krivolov oziroma lov na splošno v Afriki.«
Za štorklje so na črni celini nevarna tudi odprta smetišča, kjer se lahko zastrupijo s hrano ali pa pojejo kos plastike, ki jim ostane v želodcu, in potem poginejo. Nevarne so tudi žice daljnovoda. Zaradi vsega tega v DOPPS pričakujejo, da bo pri nas prezimilo vse več štorkelj. »V prihodnosti jih lahko pričakujemo več. Imamo podatke od leta 1999 in je zelo dobro vidno, da je do leta 2010 v Sloveniji prezimovala kakšna posamična štorklja, v zadnjih petih letih pa jih je vedno več kot pet,« je dodala Urša Gajšek in ponovila, da vse kaže, da bodo zime še naprej mile, zato bo najverjetneje v prihodnjih letih še več štorkelj prepoznalo, da je boljše ostati v Sloveniji.
12 jih letos prezimuje v Sloveniji.
Sicer je glavni razlog za selitev iskanje hrane zaradi sezonskih virov živeža, pozimi naj je načeloma ne bi bilo dovolj pri nas oziroma bi bila težje dostopna zaradi snega. »Ker pa je snega vedno manj, imajo štorklje na voljo dovolj hrane, kot so miši, ribe, rakci, in je imajo zadosti za preživetje,« še sklene Gajškova.
