Stotnija pohodnikov v čast osamosvojitvi
V nedeljo, 3. julija, je minilo natanko 31 let, odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno slab teden imeli pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. V spomin na ta dogodek je s pomočjo več društev in občin potekal tradicionalni 21. spominski pohod.
Le župan občine Radenci Roman Leljak pri dogodku tudi tokrat ni želel sodelovati, saj je že pred dvema letoma sporočil, da »občina Radenci tega ne bo financirala, sam pa ne bo prisoten na nobenem dogodku, na katerem bodo simboli iz druge svetovne vojne«.
Kakor koli že, ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 31 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, a je bil letos obisk, najbrž tudi zaradi velike vročine in omenjenih ločevanj ter spotikanj, nekoliko skromnejši. Kakšna stotnija udeležencev se je najprej zbrala pri spominskem znamenju Nikoli več v Gornji Radgoni, kjer sta navzoče pozdravila vodja organizatorjev Dušan Zagorc in radgonski župan Stanislav Rojko, ki se je spomnil dogajanja pred 31 leti in pozval navzoče, da dogodka ne koristijo v dnevne potrebe, ne levi in ne desni, ne črni in ne rdeči.
Ob prihodu pohodnikov v Radence, kjer se jim je pridružilo še nekaj deset obiskovalcev, ki niso imeli kondicije za hojo ali jim tega ni omogočalo zdravstveno stanje, je potekal osrednji spored. V kulturnem programu so z recitacijami sodelovale učenke OŠ Radenci Tina, Eva, Tia in Siara pod mentorskim vodstvom Zdenke Šiplič. Navzoče je najprej pozdravil predsednik Območnega združenja VVS Gornja Radgona Nikolaj Brus, slavnostni govornik pa je bil upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, sicer predsednik ZVVS, ki je med drugim povedal, da gre velik del zaslug in zahval za delo v osamosvojitveni vojni tudi novinarjem in medijem, s čimer je posebej mislil na trenutno dogajanje na osrednji, nacionalni televiziji. Podaril je namreč izjemen pomen nacionalne TV tudi v vojnih razmerah.
