Strela Janovim požgala dom (FOTO)

Četrti dan po silovitem požaru, ki ga je povzročil udar strele in upepelil 500 kvadratnih metrov veliko gospodarsko poslopje, v katerem je bilo spravljeno vse, kar potrebuje kmetija, se je s hriba nad domačijo Valentina Jana še vedno vil dim. Seno, ki so ga gasilci in domačini vso noč s tremi traktorji odvažali s skednja na bližnji hrib, da bi pred požarom zavarovali vsaj sosednja poslopja, je še vedno gorelo.

»Z gozdarsko mehanizacijo so gorečo krmo nalagali na traktorje in jo sproti gasili,« se črnega petka spominja 45-letni gospodar Valentin Jan. »50 ton sena je bilo pripravljenega za zimo, zdaj pa nimam niti bale, da bi jo dal živini,« dodaja.



Čreda, ki šteje 15 glav, je bila v času udara strele na srečo na paši in to je vse, kar je ostalo. Zajci so se scvrli v ognju, kar ni čudno, saj se je od silne vročine topilo železo, pripoveduje gospodar in z roko pokaže proti železni nogi, kar je vse, kar je ostalo od cirkularja. Ogrodje traktorske prikolice je skrivenčeno in neuporabno. Zgoreli so traktorska kosilnica pa ročne kosilnice, puhalnik, prikolice, preša, mlin, kotel za žganjekuho in kotel, v katerem so kuhali za prašiče, gozdarski vitel, dvigalo, dvigalka za traktor in drugi priključki. V spodnjem delu velike in 15 metrov visoke stavbe sta hlev, ki je bil na srečo prazen, ter klet, v kateri je vse uničeno, na skednju pa so bili krma in kmetijski stroji.



Tam je imel Valentin tudi priročno delavnico, kajti na mehanizirani kmetiji je treba vedno kaj, kot pravi, pošraufati. »Imel sem cel kosem novih vijakov pa priročna orodja in ključe, vse je zgorelo. Agregat za varjenje, varilni aparati, žajmar, kelharji, hidravlična stiskalnica za kovine,« našteva Valentin. »Vse je zgorelo, nimamo ne vil, ne lopat, ne grabelj, da bi vsaj malo počistili okolico,« joka gospodar. »No, ostala sta ena lopata in en kramp,« doda Robi Jan. Pa nekaj kokoši in koz.

Še enkrat počilo

V poznem petkovem popoldnevu je bila družina, ki jo sestavljajo Valentin, njegov sin Robi ter Zvonimira Pavlin in Anton Trebežnik, ki ga je pred 15 leti na to domačijo prinesla podobna usoda, zgorel mu je namreč dom in je potem ostal kar pri Janovih, na dvorišču. Valentin je popravljal traktor in v ozadju je rahlo grmelo. »Nenadoma je silovito počilo, strela je udarila v štalo in v trenutku je bilo vse v ognju, ničesar se ni dalo rešiti,« pripoveduje gospodar, ki je traktor, ki ga je popravljal, hitro odpeljal na varno, nato mu je uspelo umakniti še avto.


»V 15 minutah je bilo vse v ognju,« pripoveduje Valentin. Zublji so pogoltnili 500 kvadratnih metrov veliko stavbo, ki je segala do hiše in uničila še del hiše ter pomožni gospodarski objekt, v katerem so bili svinjak, kurnik in zajčniki. Vmes je še enkrat počilo, a tokrat ni bila strela, temveč je razneslo cisterno z nafto in jo vrglo prek bližnje hruške. Še preden jim je uspelo poklicati pomoč, so gasilci, ki so bili na bližnjem Cirniku, videli, da gori. Prihiteli so gasilci PGD Sevnica, Šentjanž, Tržišče in Boštanj in požar omejili ter začasno prekrili hišo, delavci Elektra so odklopili elektriko.


»Zdaj smo brez elektrike in vode, saj nimamo vodovoda. Imamo zidan zbiralnik za deževnico, voda vanj se je stekala s strehe hleva, ki je zdaj pogorel. Poleg tega je voda zaradi požara in gašenja onesnažena,« je zaskrbljen Valentin, a se ne bo kar tako vdal. »Vprašali so me, če potrebujem pomoč psihologa ali psihiatra. Ne, jaz zdaj potrebujem material, da začnem graditi, saj moram do zime pripraviti prostor za živali, ki se bodo vrnile s paše,« je neomajen gospodar. Čeprav ima težave z zdravjem, predvsem z obrabljenimi sklepi, bo poskušal domačijo tudi in predvsem s pomočjo dobrih ljudi spet postaviti na noge. »Vse življenje sem se matral, delal in gradil, zdaj imam pa tole razdejanje,« je nemočen Valentin in dodaja: »Ja, nič, fehtal bom dobre ljudi, naj mi pomagajo; rabil bom gradbeni material, mreže, orodje za šraufat, seno. Vse bo dobrodošlo, saj nimam ne vil ne grabelj.«


Valentin Jan je tudi sam kdaj pomagal drugim, prek telefona s klicem prispeval za dobrodelne namene, dal gasilcem prostovoljni prispevek. Zdaj želi in upa, da se bodo v tej nesreči, ki ga je doletela, tudi drugi spomnili nanj.