KOČEVSKI ROG
Stres: Za spravo potrebno razkritje resnice o pobojih, obsodba, a tudi odpuščanje
Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pridigi na današnji vsakoletni spominski slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena.
Odpri galerijo
Državni vrh na slovesnosti. FOTO: Kabinet predsednika vlade
Anton Stres je ocenil, da sprave ni mogoče doseči z enim samim dejanjem, kakršna je bila spravna slovesnost pred 31 leti, ko so pred grobiščem pod Krenom prvič po več desetletjih začeli javne spominske slovesnosti za pobite v Kočevskem rogu, ampak gre za proces, ki ima več korakov.
Prvi korak je po njegovih besedah brezpogojna privrženost resnici. »Slišati je zaklinjanje, da mora ostati zgodovina napisana in povedana tako, kakor je bila v času vladavine tistih, ki so poboje zagrešili. Toda resnice ni mogoče vkleniti, prav tako ji ni mogoče predpisovati, kakšna mora biti, ampak ona narekuje samo sebe,« je dejal.
Kot drugi korak je izpostavil pravico, ob tem pa opozoril, da jo ljudje, ki ležijo v breznih Kočevskega roga, in njihovi svojci še vedno čakajo: »Tako dolgo, dokler zaradi teh zločinov ni nihče obsojen in je zarota molka tako učinkovita, da tisti, ki marsikaj vedo, ne smejo oziroma si ne upajo spregovoriti, naša država še ni tisto, kar bi morala biti.«
Tretji korak k spravi pa je po besedah nadškofa odpuščanje, ki je edini izhod, »da lahko zaživimo novo življenje in gledamo naprej«. »Odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. Pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti ter gledati naprej in ne nazaj,« je dejal.
V svoji pridigi je izpostavil še pomen sočutja, ob tem pa dodal, da ga danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa povojne grobišča primerno urejena in bi po 76 letih lahko vse žrtve našle grob, »ki bi bil primeren njihovemu neodtujljivemu človeškemu dostojanstvu«.
Krivdo za to po njegovi oceni nosijo tudi različne politične skupine, ki ne naredijo potrebnih korakov, »ker nočejo izgubiti določenega števila volivcev ali pa so zabetonirane v preteklih ideologijah sovraštva in lažne propagande«.
Spominsko slovesnost je pripravila Nova slovenska zaveza. Tudi njen predsednik Matija Ogrin je opozoril, da v zadnjih 30 letih ni bilo narejenega dovolj, da bi se povojna grobišča primerno uredila, pobitim pa vrnilo dostojanstvo.
Današnje spominske slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša ter nekateri ministri. Janša in Pahor sta pred slovesnostjo položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa še k spomeniku žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri Turjaku.
Prvi korak je po njegovih besedah brezpogojna privrženost resnici. »Slišati je zaklinjanje, da mora ostati zgodovina napisana in povedana tako, kakor je bila v času vladavine tistih, ki so poboje zagrešili. Toda resnice ni mogoče vkleniti, prav tako ji ni mogoče predpisovati, kakšna mora biti, ampak ona narekuje samo sebe,« je dejal.
Kot drugi korak je izpostavil pravico, ob tem pa opozoril, da jo ljudje, ki ležijo v breznih Kočevskega roga, in njihovi svojci še vedno čakajo: »Tako dolgo, dokler zaradi teh zločinov ni nihče obsojen in je zarota molka tako učinkovita, da tisti, ki marsikaj vedo, ne smejo oziroma si ne upajo spregovoriti, naša država še ni tisto, kar bi morala biti.«
Odpustiti
Tretji korak k spravi pa je po besedah nadškofa odpuščanje, ki je edini izhod, »da lahko zaživimo novo življenje in gledamo naprej«. »Odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. Pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti ter gledati naprej in ne nazaj,« je dejal.V svoji pridigi je izpostavil še pomen sočutja, ob tem pa dodal, da ga danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa povojne grobišča primerno urejena in bi po 76 letih lahko vse žrtve našle grob, »ki bi bil primeren njihovemu neodtujljivemu človeškemu dostojanstvu«.
Krivdo za to po njegovi oceni nosijo tudi različne politične skupine, ki ne naredijo potrebnih korakov, »ker nočejo izgubiti določenega števila volivcev ali pa so zabetonirane v preteklih ideologijah sovraštva in lažne propagande«.
Spominsko slovesnost je pripravila Nova slovenska zaveza. Tudi njen predsednik Matija Ogrin je opozoril, da v zadnjih 30 letih ni bilo narejenega dovolj, da bi se povojna grobišča primerno uredila, pobitim pa vrnilo dostojanstvo.
Predsednik vlade Janez Janša je položil venec ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem rogu. FOTO: Kabinet predsednika vlade
Današnje spominske slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša ter nekateri ministri. Janša in Pahor sta pred slovesnostjo položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa še k spomeniku žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri Turjaku.
