Stresna sezona za pol milijona oljk
Bliža se sezona obiranja oljk in oljkarji za zdaj ocenjujejo, da bo kljub poletni suši količinsko olja vendarle nekoliko več kot lani. Dodajajo pa, da je lahko pridelek od oljčnika do oljčnika zelo različen, saj je odvisen ne le od gostote sajenja dreves, pač pa tudi od tega, ali gre za ekstenzivno, intenzivno oziroma superintenzivno pridelavo, pa tudi od konfiguracije terena, škodljivcev in seveda vremena. Tako se je že od začetka julija kazalo, da oljke trpijo zaradi sušnega stresa. Konec avgusta in v začetku septembra so začeli plodovi v nekaterih oljčnikih že odpadati.
Sicer pa na terenu vlada ocena, da imamo v Sloveniji zasajenih okoli pol milijona oljčnih dreves. Večina oljčnikov je v slovenski Istri, približno 90 odstotkov. Deset odstotkov jih je na območju Goriških brd, na Vipavskem in na Krasu. V zadnjem obdobju slovenski oljkarji pridelajo od 300 do 900 ton oljčnega olja na leto. Ker oljke pridelujejo na okoli 3500 kmetijskih gospodarstvih, je težko napovedati, kakšna bo letošnja cena pridelanega olja.
Prezgodnja jesen
Po dolgotrajni poletni vročini je od suše prizadeta drevesa poživilo šele nekaj septembrskih padavin. Za mnoge drevesne vrste je bilo že prepozno, da bi si opomogle. Porumeneli listi so začeli hitro odpadati, kar je marsikje ustvarilo navidezno prezgodnjo jesensko kuliso. Listi se običajno jesensko obarvajo, ko se proizvodnja klorofila upočasni, izrazijo pa se drugi pigmenti, kot so rumeni karotenoidi in rdeči antocianini. Kako hitro in intenzivno se listje obarva, je odvisno tudi od vrste drevesa in vremenskih razmer. V slovenskih gozdovih med prvimi začnejo spreminjati barvo javorji in divji kostanj, lipa in breza pa se obarvata nekoliko kasneje. Letos je zaradi suše, napadov škodljivcev in bolezni ta proces pri nekaterih drevesih nastopil že v zadnjih dneh avgusta. Prilagoditev dreves na nove podnebne razmere bo odločilnega pomena za prihodnost slovenskih gozdov. V prihodnjih letih bodo slovenski gozdovi, še zlasti na območjih z revnimi tlemi, vse pogosteje izpostavljeni vremenskim stresom, to pa bo povzročilo pogostejše prezgodnje rumenenje in odpadanje listja. A. S.
Poznejše so mehkejše
Oljke sicer najbolje uspevajo v sredozemskem podnebju, ki je značilno za slovensko Primorje, predvsem za Istro, Goriška brda in Vipavsko dolino, kjer so poletja topla in suha, zime pa mile. Zelo pomembno je, da jih ne prizadenejo prenizke zimske temperature zraka, saj lahko te močno poškodujejo drevesa.
Ugodne temperature pa so še kako ključne za dober pridelek oljk v obdobju dozorevanja, od avgusta do oktobra, na razvoj plodov pa vplivajo že prej, in sicer v juliju in avgustu, ko se začnejo plodovi povečevati ter se pripravljati na začetek zorenja. V tem obdobju potrebujejo obilo sonca in dovolj vode.
Na odločitev glede časa obiranja oljk pomembno vpliva tudi velikost nasada oz. v kolikšnem času bomo sposobni plodove obrati.
V jesenskem času začnejo oljke postopoma spreminjati barvo. Plodovi, sprva zeleni, se počasi obarvajo v vijolične, modre ali črne odtenke, odvisno od sorte. To obdobje je ključno tudi za kakovost oljčnega olja, saj stopnja zrelosti vpliva na vsebnost olja, njegov okus in aromo. Čas obiranja oljk je odvisen od želenega okusa in vrste olja, ki ga želi pridelovalec. Zgodnje obiranje, ko so oljke še nekoliko zelene, daje, denimo, bolj pikantno in grenko olje, kasnejše obiranje pa daje mehkejši okus.
Delo na vrtu se nadaljuje
Jesensko vreme prinaša vse hladnejša jutra. Kljub temu bomo v začetku oktobra na vrtu opravljali številna pomembna dela, saj se pripravljamo na prihajajočo zimo in na prihodnjo sezono. Pobirali bomo še zadnje pridelke, kot so zelje, por, buče in jesenska solata, obiramo sadje. Posadimo lahko zimski česen in čebulnice, kot so tulipani in narcise. Obrežemo in oblikujemo grmovnice, žive meje in trajnice. Pri obrezovanju odstranimo odmrle in poškodovane dele rastlin, da ohranjamo zdravo rast. Občutljive trajnice, kot so vrtnice, zaščitimo pred mrazom; okoli korenin nasujemo zastirko ali pokrijemo z naravnimi materiali, da jih obvarujemo pred zmrzaljo. To je tudi čas, primeren za sajenje dreves in grmovnic. A. S.
Cvetele že zgodaj
Na odločitev glede časa obiranja pomembno vpliva tudi velikost nasada oz. v kolikšnem času bomo sposobni plodove obrati. Lahko se namreč zgodi, da zaradi daljšega deževnega obdobja obiranje traja predolgo. Tedaj lahko zamudimo optimalen čas za doseganje dobre kakovosti olja.
Pridelava oljk v letu 2024 je bila za slovenske pridelovalce kar precejšen izziv, saj so vladale nepredvidljive vremenske razmere: spomladi so bile ugodne za razvoj različnih bolezni in škodljivcev, sledila je dolgotrajna suša, visoke poletne temperature z vročinskimi valovi in na nekaterih območjih celo toča in neurja. Oljke so sicer cvetele zelo zgodaj, že sredi maja, oploditev je bila srednje dobra. Vse to je vplivalo na pridelek, ki bo po prvih napovedih dosegel visoko kakovost oljčnega olja.
Strokovnjaki s področja oljkarstva za pridelavo kakovostnega olja opozarjajo na previdno ravnanje z oljkami, ki so utrpele sušni in vročinski stres.
90 odstotkov oljčnikov je v Istri.
