Stroka prevečkrat podaljšana roka politike? Tako odgovarja Bojana Beović
Pred preiskovalno komisijo DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida 19 povezane vladne ukrepe, je danes ponovno pričala nekdanja vodja strokovne skupine za covid 19 Bojana Beović. Kot je poudarila, se je novi koronavirus jeseni 2020 v drugem valu epidemije širil hitreje kot v prvem valu spomladi 2020, saj je bil v drugem valu nekoliko drugačen. Pri odzivu javnosti na protikoronske ukrepe se je po njeni oceni v drugem epidemičnem valu že poznala pandemična utrujenost ljudi. »Temu je sledil tudi odziv medijev, ki v tej situaciji ni spodbujal k spoštovanju ukrepov, ampak je beležil stanje.«
Beovićeva meni, da bi bilo verjetno uspešnejše, če bi nekatere bolj radikalne ukrepe za zajezitev širjenja epidemije uvedli hitreje, »a je bilo v danem trenutku ob takratnem odzivu javnosti to nemogoče«. Trenutna slovenska precepljenost prebivalstva proti covidu 19 je po njenih besedah pričakovana, saj povečevanje precepljenosti prebivalstva nasploh terja več desetletij dela.
Strokovna skupina za covid 19 v času prvega vala epidemije uporabi hitrih antigenskih testov za testiranje na novi koronavirus ni bila naklonjena, saj so bili nezanesljivi. V drugem valu pa so mnenje v skupini spremenili, saj je prišlo do razvoja hitrih testov, je dejala. Kasnejša odločitev o konkretni izbiri hitrih testov podjetja Majbert Pharm po njenih besedah ni bila v rokah strokovne skupine, ampak so »od kolegov mikrobiologov prejeli informacijo, da so testi dovolj dobri za presejalno testiranje«. Kot je pojasnila, se od hitrih testov za presejalno testiranje ne pričakuje, da bodo enako zanesljivi kot PCR-testi, ki veljajo za zlati standard potrjevanja okužbe s koronavirusom, ampak so hitri testi za presejalno testiranje namenjeni testiranju oseb, ki še ne kažejo znakov okužbe.
Predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič (LMŠ) je Beovićevo prosil za komentar pričanja nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki je dejal, da je bila stroka prevečkrat podaljšana roka politike. Odgovorila je, da so v strokovni skupini pod njenim vodstvom navajali stališča, na predstavitvah vztrajali pri njih, kar je »vse, kar so lahko naredili«. Pojasnila je, da je strokovna skupina za covid 19 sodelovala tudi z ekspertno skupino za modeliranje covida 19. Med posamezniki, ki so se ukvarjali z izdelavo modelov razvoja epidemije, je naštela Janeza Žiberta, Matjaža Leskovarja in Leona Cizlja. Kot je dejala, pa ni prepričana, ali so bili našteti del omenjene ekspertne skupine. Poudarila je, da je zaustavitev izdajanja karantenskih odločb pripomoglo k hitrejšemu širjenju epidemije, a da v dani situaciji ni bilo na voljo dovolj kadra, ki bi lahko izdajal vse potrebne karantenske odločbe. Na cenik storitev zdravljenja covidnih bolnikov strokovna skupina po njenih besedah ni imela vpliva, slednje pa niti ni bilo v pristojnosti skupine. Dejala je tudi, da državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec pri delu skupine ni sodelovala.
