Strokovnjak za varnost Denis Čaleta: Obstaja resna nevarnost zlorabe zvočnih topov
Kaj se je dogajalo na sobotnem shodu Beogradu v času 15-minutne tišine v spomin na 15 žrtev tragedije, ko so se protestniki nenadoma razbežali po močnem zvoku, ostaja skrivnost.
Oglasilo se je veliko število državljanov, ki so med drugim navedli, da so občutili močan vročinski val, bučanje ter nekaj, kar je zvenelo kot zvok letala ali avtomobila, ki pelje z veliko hitrostjo, nato pa jih kot nekakšen veter premika in podira.
Opozicijska poslanka Marinika Tepić je objavila fotografijo z dogodka, na kateri je viden zvočni top, in zatrdila, da so zaradi nameščanja teh naprav evakuirali celo stavbo skupščine.
Čeprav srbska zakonodaja prepoveduje uporabo takšne naprave in so oblasti zavrnile obtožbe o njeni uporabi, pa je notranji minister Ivica Dačić priznal, da policija napravo LRAD, znano kot zvočni top, dejansko ima, a vztraja, da ni bila uporabljena.
Strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije ocenjuje, da je bil v Beogradu morda res uporabljen zvočni top in opozarja na možnost zlorabe tega prisilnega sredstva tudi v demokratičnih državah.
Kakšna je verjetnost, da je bil zvočni top v Beogradu res uporabljen?
Glede na razpoložljive informacije iz javnih virov sicer obstaja možnost, da je bil v Beogradu res uporabljen zvočni top (LRAD – Long Range Acoustic Device), vendar uradno to ni potrjeno.
Oblasti so sicer priznale, da imajo takšno opremo, a zanikajo njeno uporabo med protesti.
Nekateri ključni znaki, ki bi lahko nakazovali uporabo zvočnega orožja, vključujejo nenadna izguba sluha ali bolečina v ušesih pri protestnikih, dezorientacija ali vrtoglavica, kar je značilen učinek zvočnih valov določenih frekvenc ter priče, ki omenjajo zelo močan, neprijeten zvok, ki ga običajne sirene ne povzročajo.
Kdaj v preteklosti je bil zvočni top že uporabljen?
Zvočna naprava velikega dosega (LRAD) je akustična naprava, ki jo je razvilo podjetje LRAD Corporation in je zasnovana za pošiljanje usmerjenih zvočnih valov na velike razdalje. LRAD, ki je bil prvotno razvit po napadu na ladjo USS Cole leta 2000, da bi ameriški mornarici zagotovil sredstvo za opozarjanje na bližajoča se plovila, so ga nato sprejele različne vojaške agencije in druge varnostne strukture po vsem svetu.
Naprava se je do sedaj že aktivno uporabila v več varnostnih situacijah. Omenim naj le nekaj primerov:
Združene države Amerike:
• Varovanje Vrha G20 leta 2009, v Pittsburghu, kar je po nekaterih podatkih prva javno priznana uporaba tega sredstva v ZDA. Policijska uprava Pittsburgha je namreč uporabila LRAD za razpršitev protestnikov, ki so protestirali.
• Policija okrožja St. Louis je med demonstracijami po ustrelitvi Michaela Browna leta 2014 uporabila LRAD.
• Organi pregona so uporabili LRAD za upravljanje in razpršitev protestnih taborov in blokad v Severni Dakoti leta 2016. Protesti so se odvijali proti izgradnji naftnega cevovoda.
• Policijski oddelki v mestih, kot sta Portland in Seattle, so leta 2020 uporabljali LRAD za nadzor množic in komunikacijo ob protestih ob smrti Georgea Floyda.
Tudi v Evropi je zaznanih kar nekaj primerov:
• Velika Britanija, ko je Londonska Metropolitanska policija med vrhom G20 uporabila LRAD za obvladovanje množice.
• Turške oblasti naj bi v letu 2013 uporabile LRAD za razgon protivladnih demonstrantov.
• Pred leti so francoske oblasti uporabile zvočni top za nadzor množic med protesti.
• Grške oblasti so na meji s Turčijo uporabljale zvočne topove za odvračanje nezakonitega prehajanja meje.
• Med protesti na Poljskem in Češkem so policijske enote uporabljale zvočne topove za nadzor množic na demonstracijah med obdobjem pandemije COVID-19.
Ti primeri kažejo na široko uporabo zvočnih topov v različnih državah za različne namene, od nadzora množic do komunikacije in odvračanja nezakonitih dejavnosti.
Ali je uporaba zvočnih topov za nadzor množic skladna z mednarodnimi zakoni in konvencijami o človekovih pravicah?
Uporaba zvočnih topov (LRAD) za nadzor množic je predmet razprav glede skladnosti z mednarodnimi zakoni in konvencijami o človekovih pravicah. Te naprave lahko oddajajo zvoke z jakostjo, ki presega 160 decibelov, kar lahko povzroči hude bolečine, dezorientacijo, slabost, glavobole in trajne poškodbe sluha.
Glede na potencialne nevarnosti in vprašanja o skladnosti z mednarodnimi standardi človekovih pravic je uporaba zvočnih topov za nadzor množic omejena in predmet nenehnih razprav ter pravnih izzivov.
V Evropski uniji uporaba zvočnih topov za nadzor množic ni splošno sprejeta. Strokovnjaki opozarjajo, da je uporaba takšne tehnologije problematična, ker ni mogoče natančno usmeriti njenega delovanja, kar pomeni, da so lahko prizadete tudi osebe, ki niso tarča ukrepa. Poleg tega lahko povzroči resne zdravstvene težave, tudi nepovratne. Zato evropski varnostni organi takšne tehnologije načeloma ne uporabljajo.
V Srbiji zakonodaja ne dovoljuje uporabe zvočnih topov. Policija mora delovati zakonito in strokovno, pri čemer so predpisana pooblastila in prisilna sredstva, ki jih lahko uporablja. Uporaba naprav, ki niso predvidene v zakonodaji, ni dovoljena.
V Združenih državah Amerike so zvočne tope uporabljali za komunikacijo in nadzor množic, vendar je njihova uporaba sprožila pravne izzive. Sodišča so v nekaterih primerih odločila, da lahko uporaba LRAD predstavlja pretirano silo, kar je v nasprotju s pravicami posameznikov.
Slovenska policija pravi, da zvočnega topa v svoji opremi nima, niti ne razmišlja o nakupu. Kaj o njegovi uporabi pravi evropska zakonodaja?
V Evropski uniji ni enotne zakonodaje, ki bi urejala uporabo zvočnih topov. Njihova uporaba je urejena na nacionalni ravni, pri čemer se države članice opirajo na obstoječe predpise s področja varnosti, javnega reda in varstva pred hrupom.
Tako v Sloveniji kot v večini držav Evropske unije uporaba zvočnih topov ni razširjena, kar je verjetno posledica pomislekov glede njihove skladnosti z zakonodajo in vpliva na zdravje ljudi.
Kako deluje zvočni top in kje more biti postavljena naprava?
Zvočni top (npr. LRAD — Long Range Acoustic Device) deluje tako, da usmerjeno oddaja izjemno močan zvočni val, ki lahko doseže glasnost med 140 in 160 decibeli ali več. To je precej glasneje od praga bolečine za človekovo uho (približno 120 dB).
Naprava oddaja zvok v zelo ozkem snopu, kar omogoča ciljno usmerjanje zvoka na določeno območje, hkrati pa naj bi omejila vpliv na okolico, čeprav v praksi to ni vedno tako natančno.
Naprava uporablja posebne visokofrekvenčne zvočnike, ki generirajo močne in usmerjene zvočne valove. Zvok je usmerjen v snopu, podobno kot svetlobni reflektor, kar omogoča, da doseže določeno območje na razdalji več sto metrov.
Lahko se uporablja za prenos glasnih, jasnih sporočil čez velike razdalje. Oddaja visoko frekvenčne, neprijetne tone, ki povzročajo bolečino, dezorientacijo ali prisilijo množico k umiku. Zvočni top je običajno nameščen na: policijska vozila (tovornjaki, džipi) za mobilnost, statične točke (strehe zgradb ali trdno infrastrukturo) za nadzor širšega območja in čolne ali ladje (pogosto v pomorstvu za odganjanje piratov).
V Beogradu so se pojavili posnetki s protesta, na katerem je na policijskem vozilu, parkiranem pred skupščino, mogoče videti zvočni top. Je takšna postavitev topa učinkovita?
Obstaja seveda dilema, ali je bil v Beogradu res uporabljen zvočni top. Za učinkovitost delovanja, kar smo lahko videli na posnetkih, bi ga morali postaviti na dvignjeno območje, recimo na streho bližnje stavbe ali policijsko vozilo blizu prizorišča. Tako bi zvok dosegel večjo množico in bi moral biti usmerjen proti središču zbiranja.
Vendar je ena od značilnosti LRAD-a, da bi v takšnem primeru ljudje v neposredni bližini doživeli hude bolečine in okvare sluha — kar bi najverjetneje povzročilo paniko in vidne posledice, o čemer ni bilo zanesljivih poročil. Če je bil top postavljen predaleč ali neustrezno usmerjen, bi zvok izgubil učinek.
Ali obstaja nevarnost zlorabe tovrstne tehnologije tudi v demokratičnih družbah?
Da, obstaja resna nevarnost zlorabe zvočnih topov (LRAD). Navedimo samo nekaj primerov: Čeprav demokracije zagotavljajo pravico do mirnega protesta, bi uporaba zvočnih topov lahko predstavljala nesorazmerno silo, ki ljudi prisili k razpustitvi protesta, tudi če protest ni nasilen.
Policija bi lahko te naprave uporabila v situacijah, kjer običajna prisilna sredstva niso upravičena, denimo pri manjših motnjah javnega reda. Zvočni topovi bi se lahko uporabljali na frekvencah, ki niso zaznavne za uho, a vseeno povzročajo nelagodje, kar odpira vprašanja o nevidnem nadzoru množic.
Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost pa lahko povzroči trajne poškodbe sluha in duševne posledice, kar bi lahko sprožilo tožbe proti državi.
Kot primer lahko navedem primer iz ZDA, ki ga navajam že zgoraj, ko so naprave LRAD uporabljali med protesti (npr. Ferguson 2014). Kasneje so sodišča odločila, da je bila uporaba nesorazmerna, saj je povzročila trajne poškodbe sluha pri udeležencih.
Kje je Srbija dobila zvočni top in kdaj?
To informacijo je za medije že pojasnil notranji minister Ivica Dačić, ko je sporočil, da so omenjene naprave kupili v ZDA in da jih varnostni organi v Srbiji posedujejo okoli 15.
Kako bi zvočni top lahko vplival na prihodnja zborovanja v Beogradu? Ocenjujeta, da so ljudje prestrašeni po tej izkušnji?
Zvočni top, ali samo govorice o njegovi uporabi, lahko močno vplivajo na prihodnja zborovanja v Beogradu. Tudi če zvočni top ni bil dejansko uporabljen, že sama ideja o tem ustvarja strah in negotovost.
Ljudje, ki so doživeli nenadno slabost, glavobole ali dezorientacijo, o čemer so poročali nekateri udeleženci protestov v Beogradu, zdaj povezujejo ta občutja z možnostjo uporabe takšne naprave. To lahko vodi zmanjšanja udeležbe na prihodnjih protestih, saj ljudje ne želijo tvegati zdravstvenih težav, samocenzure.
Ljudje se bodo morda bali javno izraziti svoje mnenje, da bi se izognili podobnim situacijam, obstaja pa tudi nevarnost krepitve nezaupanja do oblasti, če se ne pojasni, kaj se je dejansko zgodilo.
Obstaja možnost, da se protesti vendarle lahko še okrepijo in kako se sploh »boriti« proti zvočnemu topu?
Ljudje se lahko na grožnjo zvočnih topov odzovejo s spremembo strategij, kot so denimo hitrejše in bolj razpršene demonstracije v manjše skupine, ki se hitro premikajo, da bi preprečile usmerjen napad z zvokom.
Nekateri bi lahko prinesli zaščito za ušesa, kot so industrijski čepki ali slušalke proti hrupu. Za dogovarjanje lahko uporabijo tudi družabna omrežja ter šifrirane aplikacij za sprotno prilagajanje lokacij protesta.
Če ljudje dobijo občutek, da so bili tarča »nevidnega orožja«, se lahko protesti okrepijo namesto umirijo, jeza nad oblastmi pa tako lahko preraste v še večje nezadovoljstvo.
Če pa oblast ne pojasni, kaj se je zgodilo, lahko vzniknejo teorije zarote, kar še dodatno destabilizira družbeno klimo v Srbiji.
Ocenjujete, da je bil srbski predsednik Aleksandar Vučić seznanjen s sprožitvijo zvočnega topa? Bi jo lahko uporabil kdo drug?
Situacija z uporabo te ali podobne tehnologije je še vedno zavita v tančico skrivnosti. Kdo točno je uporabil to napravo in kdo je dal odobritev z vladajoče strani, ali pa je napravo uporabil nekdo tretji, da bi povzročil paniko med protestniki in za to obtožil uradne oblasti v Srbiji, bo pokazal čas in mogoča tuja preiskava.
Predsednik Vučić je namreč najavil možnost, da preiskavo uporabe izvedeta tako ZDA, kakor tudi Rusija. Zanimiva je tudi izjava proizvajalca omenjene tehnologije iz ZDA, ki trdi, da njihova naprava ni bila uporabljena za dogajanje, ki je vidno na posnetku. Torej bo potrebno za razjasnitev dejstev še malo počakati.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
