Razkrita žarišča nove epidemije: pozitivnih kar 40 odstotkov, takšni so znaki

Medtem ko se zdi, da se epidemija koronavirusa pri nas nekoliko umirja, nam grozi nova epidemija. Leto bo, kot kaže, rekordno leto primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS). Do zdaj so zabeležili že 216 primerov, v zadnjem rekordnem letu (leta 2019) so jih 250. Glede na to, da se je sezona mišje mrzlice šele dobro začela, predvidevajo, da bo to število v mesecih, ki so pred nami, krepko preseženo.
 

Pozitivnih kar 40 odstotkov

Epidemiologinja Eva Grilc z Nijz pravi, da po regijah izstopata primorska in notranjska, zadnji žarišči pa sta v Idriji in Škofji Loki. »Povprečna starost žensk s tem virusom je 50 let, pri moških pa 44 let. Glede na prejšnja leta je bilo zadnje mišje leto leta 2019. Mišja mrzlica je sezonska bolezen, vrh prijav je z junijem in julijem, jeseni se število začne drastično zmanjševati Glede na število prijav lahko pričakujemo, da bo letos rekordno leto.« 

Preberite tudi:


Visokim številkam se čudijo tudi na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete ljubljanske univerze. Tatjana Avšič Županc pove, da so do torka testirali 516 vzorcev, 40 odstotkov vseh je bilo pozitivnih. »Vsi so bili pozitivni na virus puumala. Poleg sars-cov-2 se ukvarjamo še s tem virusom. Nismo pričakovali, da bo tako hitro prišlo do nove epidemija. Zadnja je bila leta 2019, ko smo zabeležili 250 primerov. Zdaj pa smo na začetku sezone, pa smo že skoraj dosegli tako visoko število,« je povedala in dodala, da je vrhunec sezone mišje mrzlice v juniju, juliju in avgustu.  

Pojasnjuje še, da je diagnostika v epidemičnem letu drugačna kot sicer. »Ko bolniki pridejo po pomoč, naj bi imeli specifična protitelesa. V tem letu je razlika v tem, da je teh bolnikov več, zdravniki so bolj pozorni pa tudi bolniki so bolj pozorni. Letos imamo veliko primerov, da so bili še brez protiteles. Kar pomeni, da istočasno dokazujem Rna in protitelesa.« V Sloveniji v epidemičnem letu prevladuje virus puumala, za katerega je značilno, da povzroča lažjo obliko bolezni. »Virus dobrava, ki je naš avtohtoni virus, pa povzroča klinično težjo sliko bolezni in lahko povzroča smrtnost. Zanimivo je, da se v epidemičnih letih število tega virusa ne povečuje in je popolnoma enako vsa leta.« Pojasnila je še, da je pojavnost virusa povezana z glodavci in da so okoljski dejavniki tisti, ki privedejo do mišjih let.

Kakšni o znaki in kako prepoznati okužbo?

Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da ugotavljajo, da je letos veliko število hospitaliziranih in ambulantno pregledanih. »V bolnišnici je osem bolnikov, veliko je bilo že odpuščenih. Na srečo gre za dokaj lahek potek. Kakšnih večjih težav razen posameznih primerov nismo imeli. Bolezen včasih prizadene ledvice in je potrebna dializa.« Če imate opravka z iztrebki glodavcev, je treba biti pozoren na vročinske znake. »Bolezen se začne skoraj tako kot ostale virusne okužbe. Nekateri bolniki imajo mrzlico. Boli jih glava, mišice, v obraz so zaripli, pojavijo se pikčaste krvavitve na obrazu, moten vid. Klinična slika je neznačilna. Pride do znakov odpovedi ledvic. Za tem se začne počasi izločanje velikih količin urina in potem potrebujejo še nekaj časa, da se povsem pozdravijo.«

Inkubacijska doba je lahko kar dolga, do štiri tedne, a običajno je 14 dni. Specifičnega zdravljenja za mišjo mrzlico ni. Gre za podporno zdravljenje z infuzijo, nadomeščanjem tekočine in elektrolitov. »Večinoma s tekočinami vzpostavimo ravnovesje, da začnejo ledvice spet delovati.«

Infektologinja je povedala še, da je imunost po prebolelosti trajna in da je smrtnost nizka. »V zadnjih letih praktično ni nihče umrl. Letos smo imeli zaplet, kakšno je stanje bolnika, ne vem. Kolikor vem, letos še ni bilo smrtnega primera. Imamo srečo, da gre za lažji virus. Če bi bil virus dobrava, bi bili poteki težji.«