Strti Hugo v tednu dni izgubil dom in ženo
Družino Šneberger prizadeli dve tragediji. Pomagajmo jim obnoviti pogorelo hišo.
Odpri galerijo
Hugo Šneberger je teden dni po požaru izgubil še ljubljeno ženo. FOTO: Oste Bakal
Žalostno je bilo pred dnevi na novem ptujskem pokopališču. Množica svojcev z možem Hugojem, hčerko Darjo in njeno družino na čelu ter mnogimi sorodniki, prijatelji, znanci in sosedi se je poslovila od izjemne osebe, kot so nam mnogi povedali, 71-letne Hermine Šneberger. Za njeno družino je bila to že druga tragedija v zgolj tednu dni. Najprej je 9. februarja okoli 21. ure zagorelo ostrešje njihove meščanske vile, starejše, a generalno prenovljene stavbe na Ptuju.
Kljub močnemu vetru in nekoliko nedostopnemu terenu je gasilcem požar uspelo pogasiti, a škode v celoti niso mogli preprečiti. Ostrešje in zgornji del hiše je uničil ogenj, voda pa spodnje nadstropje.
Po prepričanju gospodarja Hugoja škoda znaša med 90.000 in 100.000 evri. S Policijske uprave Maribor so potrdili, da naj bi ogenj, ki je izbruhnil na podstrešju, po nestrokovni oceni povzročil za najmanj 90.000 evrov škode. Policisti in kriminalisti so dan potem opravili ogled kraja dogodka, kjer so ugotovili, da je ostrešje zagorelo zaradi pregretja dimniške tuljave.
Že nekaj dni pred uničujočimi zublji, 19. januarja, so morali v ptujsko bolnišnico odpeljati Hermino, za katero so jim dva dni pozneje sporočili, da boleha za neozdravljivo boleznijo in da bržkone nikoli več ne bo prišla živa domov. To se je teden dni po požaru tudi uresničilo, saj se ji je za vedno ustavilo srce. Za njo žalujejo 76-letni Hugo, hčerka Darja, zet Sandi, vnuka, 20-letni Leon in 15-letni Sašo, ter 84-letna prijateljica družine Marija, ki je pri njih že od Hugojevega otroštva. V požaru so ostali brez strehe nad glavo in brez vsega, kar potrebujejo. Smola je še večja; hiša, ki so jo obnavljali in urejali četrt stoletja, ni bila zavarovana.
Kljub temu popolnoma strti Hugo verjame v ljudi in je prepričan, da bo s svojimi najbližjimi znova zaživel, kot se spodobi. Verjame, da jih bo pokojna Hermina pri tem spodbujala in držala skupaj. »Hudo je, če človeka v tako kratkem času zadeneta dve hudi tragediji. Tukaj žal ne moremo nič, moramo živeti naprej in se znova boriti, čeprav sva z mojo Hermino pričakovala, da bova po dokončni ureditvi hiše vsaj še nekaj let uživala sadove najinega skupnega dela in ustvarjanja.
Usoda je žal hotela drugače,« nam pove Hugo, ki se je leta 2000 upokojil kot zasebni obrtnik elektrostroke. Ob vseh pritiskih ga še posebno fascinira odnos ljudi, od sosedov, prijateljev, sorodnikov do odgovornih oseb v lokalni skupnosti in pri humanitarnih organizacijah, ki so jim nemudoma priskočili na pomoč. »Vsi pomagajo, kakor pač lahko, tudi denarno. Ker v hiši ne moremo bivati, nam je vnukov prijatelj odstopil stanovanje, kjer je hči z družino, gospa Marija je pri sosedih, jaz pa sem povsod malo. Poskrbljeno je tudi za sušenje namočenih sten in stropov, nato sledi vnovična generalna prenova že prenovljene hiše. Zahvaljujem se vsem, ki so že opravili nad 700 ur prostovoljnega dela,« s solzami v očeh razlaga Hudo.
Naš sogovornik je pohvalil tudi gasilce, ki so se borili za njihovo hišo, ter vse druge, ki so jim priskočili na pomoč pri sanaciji objekta, da škoda ne bi bila še večja. Hišo so začasno pokrili s folijo, v notranjosti sušijo vlago, uredili so okolico, da bodo lahko začeli voziti material za obnovo, najprej strešno konstrukcijo in streho, nato počasi vse preostalo. Izvedeli smo tudi, da so finančna sredstva najprej začeli zbirati na pobudo ptujskega društva upokojencev, nato so se jim pridružili v Območnem združenju Rdečega križa Ptuj. Družini pomaga Mestna občina Ptuj, ki je za izsuševanje vlage posodila dva izsuševalnika, bodo pa pomagali tudi s sredstvi iz proračunskih rezerv. Streha bo še nekaj dni pokrita s folijo, zatem bodo začeli dela. Strešno kritino bodo pripeljali iz Dominikanskega samostana, pravi Janez Merc, poveljnik CZ MO Ptuj.
»Res se moram še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam tako ali drugače pomagali. A čeprav mi je zelo hudo in si nikoli nisem mislil, da bom koga prosil za pomoč, moram odkrito povedati, da nam je potrebnega še veliko materiala, od lesa do gradbenega, seveda pa je tudi vsak evro še kako dobrodošel,« pove za slovo Hugo Šneberger.
Streha je uničena. Zaradi vode je uničeno tudi spodnje nadstropje. FOTO: Oste Bakal
Po prepričanju gospodarja Hugoja škoda znaša med 90.000 in 100.000 evri. S Policijske uprave Maribor so potrdili, da naj bi ogenj, ki je izbruhnil na podstrešju, po nestrokovni oceni povzročil za najmanj 90.000 evrov škode. Policisti in kriminalisti so dan potem opravili ogled kraja dogodka, kjer so ugotovili, da je ostrešje zagorelo zaradi pregretja dimniške tuljave.
Hiša je potrebna temeljite obnove. FOTO: Oste Bakal
Pomagajo jim vsi
Kljub temu popolnoma strti Hugo verjame v ljudi in je prepričan, da bo s svojimi najbližjimi znova zaživel, kot se spodobi. Verjame, da jih bo pokojna Hermina pri tem spodbujala in držala skupaj. »Hudo je, če človeka v tako kratkem času zadeneta dve hudi tragediji. Tukaj žal ne moremo nič, moramo živeti naprej in se znova boriti, čeprav sva z mojo Hermino pričakovala, da bova po dokončni ureditvi hiše vsaj še nekaj let uživala sadove najinega skupnega dela in ustvarjanja.
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati družini Šneberger s Ptuja, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za družino Šneberger, sklicna številka 7232. Odslej lahko pomagate tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
Usoda je žal hotela drugače,« nam pove Hugo, ki se je leta 2000 upokojil kot zasebni obrtnik elektrostroke. Ob vseh pritiskih ga še posebno fascinira odnos ljudi, od sosedov, prijateljev, sorodnikov do odgovornih oseb v lokalni skupnosti in pri humanitarnih organizacijah, ki so jim nemudoma priskočili na pomoč. »Vsi pomagajo, kakor pač lahko, tudi denarno. Ker v hiši ne moremo bivati, nam je vnukov prijatelj odstopil stanovanje, kjer je hči z družino, gospa Marija je pri sosedih, jaz pa sem povsod malo. Poskrbljeno je tudi za sušenje namočenih sten in stropov, nato sledi vnovična generalna prenova že prenovljene hiše. Zahvaljujem se vsem, ki so že opravili nad 700 ur prostovoljnega dela,« s solzami v očeh razlaga Hudo.
Material za obnovo
Naš sogovornik je pohvalil tudi gasilce, ki so se borili za njihovo hišo, ter vse druge, ki so jim priskočili na pomoč pri sanaciji objekta, da škoda ne bi bila še večja. Hišo so začasno pokrili s folijo, v notranjosti sušijo vlago, uredili so okolico, da bodo lahko začeli voziti material za obnovo, najprej strešno konstrukcijo in streho, nato počasi vse preostalo. Izvedeli smo tudi, da so finančna sredstva najprej začeli zbirati na pobudo ptujskega društva upokojencev, nato so se jim pridružili v Območnem združenju Rdečega križa Ptuj. Družini pomaga Mestna občina Ptuj, ki je za izsuševanje vlage posodila dva izsuševalnika, bodo pa pomagali tudi s sredstvi iz proračunskih rezerv. Streha bo še nekaj dni pokrita s folijo, zatem bodo začeli dela. Strešno kritino bodo pripeljali iz Dominikanskega samostana, pravi Janez Merc, poveljnik CZ MO Ptuj.
Z mojo Hermino sva pričakovala, da bova po dokončni ureditvi hiše vsaj še nekaj let skupaj uživala.
»Res se moram še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam tako ali drugače pomagali. A čeprav mi je zelo hudo in si nikoli nisem mislil, da bom koga prosil za pomoč, moram odkrito povedati, da nam je potrebnega še veliko materiala, od lesa do gradbenega, seveda pa je tudi vsak evro še kako dobrodošel,« pove za slovo Hugo Šneberger.
