Štrukelj pred srečanjem razkril, kaj pričakujejo in zahtevajo

LJUBLJANA – Potem ko je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) takoj po imenovanju nove vlade odmrznil stavko v vzgoji in izobraževanju, se bo njegov predstavnik Branimir Štrukelj danes že sestal z novim ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom. Ta je sicer na sestanek povabil predstavnike štirih skupin sindikatov javnega sektorja, ki so se s prejšnjo vlado ločeno pogajale o stavkovnih zahtevah, Jakoba Počivavška kot vodjo koordinacije stavkovnih odborov dela sindikatov, predsednika policijskih sindikatov Radivoja Uroševiča in Kristjana Mlekuša ter tudi vodji sindikatov, ki zastopajo delavce v zdravstveni negi in socialnem varstvu, Zvoneta Vukadinoviča in Slavico Mencinger.

Zaostrovanje stavke

Srečanje naj bi bilo sicer »vljudnostno-spoznavne narave«, Štrukelj pa pravi, da konkretnih zahtev verjetno še ne bodo predstavljali. »Pričakujem, da bomo natančneje izvedeli, kaj si vlada predstavlja pod tem, da bomo nadaljevali pogajanja na točki, kjer so se končala ob odstopu prejšnjega predsednika vlade. Druga stvar, ki nas bo posebej zanimala, je, v kakšnem času ima vlada namen podpisati stavkovne sporazume za tiste dele javnega sektorja, ki so v spet stavki, kot je 40.000 zaposlenih v šolah, vrtcih, na univerzah. In tretje, kaj je vlada imela v mislih, ko je v koalicijsko pogodbo zapisala, da bo prišlo do popravkov v plačnem sistemu, kar se nanaša na 150.000 zaposlenih.«


Štrukelj je poudaril, da so se pred koncem zadnjih pogajanj uskladili že v 95 odstotkih zahtev, odprtih je ostalo le še nekaj časovnih omejitev in vprašanje v zvezi z zaposlenimi na univerzi. »Vsi pričakujemo enako, da bomo šli od tod naprej, kar je že bilo dogovorjeno. Moram podčrtati, da pod to ne bomo šli, tudi za ceno zaostrovanja stavke v prihodnje.«

Težo krize nosili delavci

Predstavnika Sviza smo povprašali tudi za mnenje, kaj za pogajanja pomeni skrb vzbujajoča ocena javnofinančnih in makroekonomskih posledic koalicijskega sporazuma, ki jo je včeraj izdal fiskalni svet. Štrukelj meni, da gre tu le za poskus prikazovanja stvari slabše, kot v resnici so. »Fiskalni svet predpostavlja, kaj bi se lahko zgodilo. Tako pridemo do absurda, da takrat, ko so stvari slabe, ni čas za dvigovanje plač, takrat ko so dobre, pa tudi ne, ker bodo spet prišli slabši časi. Človek bi pričakoval, da smo to logiko že preživeli. V tej državi je treba plače izboljšati tako v zasebnem sektorju kot tudi v javnem. Vsi mednarodni podatki kažejo, da so v tej državi kot tudi v vzhodnoevropskih državah drugače od zahoda Evrope glavno težo krize nosili zaposleni, ne kapital. To je pomembna razlika. V Nemčiji se je v času krize delež kapitala znižal, ne pa tudi delež plač v BDP. Pri nas je bilo obratno in čas je, da se to povrne.«