MIRNA PEČ
Štrukelj velik gospod, ki paše povsod (FOTO)
Na Dolenjskem pripravili peto državno razstavo štrukljev. Komisija je največ točk prisodila komaj 16-letni Zarji.
Odpri galerijo
Jelki in Veri veselja ne zmanjka. FOTO: Drago Perko
»Poletje je, takrat pa je precej težje narediti štrukelj. Predvsem zaradi sestavin, kot so jajca in skuta. To je hitro pokvarljivo, je treba biti pazljiv in pozoren,« nas hitro poduči marljiva in delavna Jelka Krivec iz Šentjurija na Dolenjskem, naj kmetica leta 2016. Še danes je dejavna v Društvu podeželskih žena Mirna Peč, ki je letos pripravilo že peto državno razstavo štrukljev.
»Kar 50 vzorcev se je nabralo, kar je za ta letni čas in razmere izjemen dosežek! Vesele smo, da so se odzvale tako naše članice kot tudi od drugod,« nadaljuje Jelka Krivec. Dela ni bilo malo, v četrtek so štruklje dobile, jih v petek dale pred komisijo, v soboto pa razstavile. »Zaradi visokih temperatur je bilo treba kar paziti,« nadaljuje naša sogovornica, ki je vesela, ker so se vsi, ki so sodelovali na razstavi, tako potrudili. Zbranih je bilo 50 primerkov, podelili so 15 zlatih priznanj in 35 srebrnih. To je za državno tekmovanje zelo lep rezultat, nam prikima Jelka Krivec.
Kar nekaj je bilo junakov med štruklji, ki so navdušili. Tudi tisti, narejen s suhimi slivami. Ena od gospodinj jih je naredila s pehtranom, spet druga iz pirine moke, bili so iz kozjega sira, aronije, suhih hrušk. »Bistveno je, da so vsi uporabljali domače sestavine,« pripomni naša sogovornica. »Saj recepta za štrukelj ni. A če gospodinja dela to z ljubeznijo do svoje družine, potem tudi uspeh takega štruklja na tekmovanju ne more izostati,« poudarja Jelka Krivec.
Med temi, ki so sodelovali, je bil tudi Jože Senegačnik, njegova vnukinja Zarja Denac s Škofljice pa je zablestela s štrukljem s suhimi hruškami, z njim je zbrala 29,17 točke. Ocenjevala jih je komisija v sestavi Irena Ule, predsednica Kmetic Slovenije, Anica Pajer, profesorica na srednji šoli za gostinstvo in turizem GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma, ter Blaž Košak iz Mlina Košak. Večina je bila kuhanih, nekaj tudi pečenih. Pred ocenjevanjem so jih pogreli, nato pa jih presojali po videzu, vonju testa in nadeva, videzu nadeva ter okusu testa in nadeva. Vsak tekmovalec je moral prinesti po dva kosa, dolga 30 centimetrov.
»V preteklosti so bili štruklji hrana bogatih in premožnih. Kot otrok se spomnim, da se je reklo, da se gre na štruklje, ne pa žegnanje, ki smo ga imeli pri podružnični cerkvi,« se spomni Krivčeva. Pravi, da se ga danes pripravi kot prilogo, »sicer pa je štrukelj velik gospod, ki paše povsod«. Sama je tekmovala z mirnopeškim: »Gre za štrukelj iz vlečenega testa, pregrete smetane, jajc, cvrtja in ocvirkov.« Vseh 50 krožnikov so dali na ogled v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. »Naša razstava prav paše tja, hvaležni smo muzeju in občini, da jo imamo lahko v tako prijetnem ambientu,« pristavi Jelka Krivec.
Razstava ima tudi medgeneracijski pridih: zmagovalka je najstnica, tri porcije štrukljev pa so na razstavo poslali iz Doma starejših občanov Novo mesto. Pričakujejo, da se leta 2022 v akcijo vnovič vključi Osnovna šola Toneta Pavčka.
Ajdov FOTO: Drago Perko
»Kar 50 vzorcev se je nabralo, kar je za ta letni čas in razmere izjemen dosežek! Vesele smo, da so se odzvale tako naše članice kot tudi od drugod,« nadaljuje Jelka Krivec. Dela ni bilo malo, v četrtek so štruklje dobile, jih v petek dale pred komisijo, v soboto pa razstavile. »Zaradi visokih temperatur je bilo treba kar paziti,« nadaljuje naša sogovornica, ki je vesela, ker so se vsi, ki so sodelovali na razstavi, tako potrudili. Zbranih je bilo 50 primerkov, podelili so 15 zlatih priznanj in 35 srebrnih. To je za državno tekmovanje zelo lep rezultat, nam prikima Jelka Krivec.
Omizje za 50 krožnikov FOTO: Jelka Krivec
Kar nekaj je bilo junakov med štruklji, ki so navdušili. Tudi tisti, narejen s suhimi slivami. Ena od gospodinj jih je naredila s pehtranom, spet druga iz pirine moke, bili so iz kozjega sira, aronije, suhih hrušk. »Bistveno je, da so vsi uporabljali domače sestavine,« pripomni naša sogovornica. »Saj recepta za štrukelj ni. A če gospodinja dela to z ljubeznijo do svoje družine, potem tudi uspeh takega štruklja na tekmovanju ne more izostati,« poudarja Jelka Krivec.
Na ogled v muzeju
Med temi, ki so sodelovali, je bil tudi Jože Senegačnik, njegova vnukinja Zarja Denac s Škofljice pa je zablestela s štrukljem s suhimi hruškami, z njim je zbrala 29,17 točke. Ocenjevala jih je komisija v sestavi Irena Ule, predsednica Kmetic Slovenije, Anica Pajer, profesorica na srednji šoli za gostinstvo in turizem GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma, ter Blaž Košak iz Mlina Košak. Večina je bila kuhanih, nekaj tudi pečenih. Pred ocenjevanjem so jih pogreli, nato pa jih presojali po videzu, vonju testa in nadeva, videzu nadeva ter okusu testa in nadeva. Vsak tekmovalec je moral prinesti po dva kosa, dolga 30 centimetrov.
30
centimetrov je moral biti dolg vsak.
centimetrov je moral biti dolg vsak.
»V preteklosti so bili štruklji hrana bogatih in premožnih. Kot otrok se spomnim, da se je reklo, da se gre na štruklje, ne pa žegnanje, ki smo ga imeli pri podružnični cerkvi,« se spomni Krivčeva. Pravi, da se ga danes pripravi kot prilogo, »sicer pa je štrukelj velik gospod, ki paše povsod«. Sama je tekmovala z mirnopeškim: »Gre za štrukelj iz vlečenega testa, pregrete smetane, jajc, cvrtja in ocvirkov.« Vseh 50 krožnikov so dali na ogled v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. »Naša razstava prav paše tja, hvaležni smo muzeju in občini, da jo imamo lahko v tako prijetnem ambientu,« pristavi Jelka Krivec.
V preteklosti so bili hrana bogatih in premožnih. Reklo se je, da se gre na štruklje, ne pa žegnanje, ki smo ga imeli pri podružnični cerkvi.
Razstava ima tudi medgeneracijski pridih: zmagovalka je najstnica, tri porcije štrukljev pa so na razstavo poslali iz Doma starejših občanov Novo mesto. Pričakujejo, da se leta 2022 v akcijo vnovič vključi Osnovna šola Toneta Pavčka.
