Strunjan je izsušilo, gondole obtičale v mulju
Pred dvema dnevoma so nas pretresle fotografije iz sosednje Italije, ki prikazujejo eno najbolj obiskanih turističnih destinacij na svetu – Benetke. Te so se v letošnjem pustnem času v medijih znašle zaradi fotografij nenavadno izsušenih vodnih kanalov namesto fotografij čudovitih pustnih mask, po katerih slovi to italijansko mesto v laguni. Zaradi pomanjkanja vode so gondole in vodni taksiji dobesedno obtičali v mulju. Za težave tega jadranskega turističnega bisera naj bi bili krivi pomanjkanje dežja, visok tlak, polna luna in oceanski tokovi.
Dolgo sušno obdobje pa ne povzroča sivih las samo Benečanom, temveč tudi drugim. »Najdaljša italijanska reka Pad, ki teče od Alp po severozahodu vse do Jadrana, ima kar 61 odstotkov manj vode kot lani v tem času,« poročajo skupine za zaščito okolja. Massimiliano Pasqui z italijanskega znanstvenega inštituta CNR je dejal, da bi nujno potrebovali 50 deževnih dni, da bi nadoknadili 500 mm vode v severozahodnem delu. Gladina vode na jezeru Garda je padla na rekordno nizko raven. Do otoka San Biagnio je bilo zato mogoče priti celo peš.
Nizki gladini morja pa niso priča samo v Italiji, ampak tudi pri nas. Bralec nam je poslal fotografijo iz Strunjana, ki prikazuje popolnoma izsušen kanal Roja. Z vprašanjem, kakšen je razlog za takšno pomanjkanje vode, smo se obrnili na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso), kjer so pojasnili, da je gladina morja ob slovenski obali v daljšem obdobju stabilnega vremena, ki traja od začetka februarja, zaradi vpliva visokega zračnega tlaka znižana. Vpliv tlaka predstavlja dodatni vpliv na absolutno (izmerjeno oziroma opazovano) višino morja poleg plimovanja morja zaradi gravitacijskih vplivov Sonca in Lune.
»Glede na povprečno višino morja sta bili plima in oseka v tem mesecu najbolj izraziti ravno v nedeljo in ponedeljek (20. februar, prazna luna ali mlaj). Oseka je v tem času izrazito nizka, in sicer okoli 80 cm nižja od povprečne višine morja, čemur je treba odšteti še 30 cm dodatnega znižanja zaradi omenjenega vpliva zračnega tlaka,« pojasnjujejo na Arsu.
V torek so na mareografski postaji v Kopru izmerili najnižjo gladino morja v zadnjem času, in sicer 120 cm. Kot navaja Arso, povprečna višina morja znaša 224 cm, visokovodna višina pa kar 300 cm – pri tej se morje razlije po najnižjih delih obale.
In kdaj bo gladina spet na normalni ravni? Strokovnjaki odgovarjajo, da je vnovično povišanje gladine odvisno od več dejavnikov, znotraj dnevnega cikla plimovanja se je že včeraj zvečer dvignila do 240 cm. »Če pa pogledamo napoved višin morja v prihodnjih dneh, bo amplituda plimovanja postopno vedno manjša, znižal se bo tudi zračni tlak. Tako nizkih gladin morja torej v prihodnjih dneh ne pričakujemo več,« napovedujejo.
Če se sprašujete, kakšne so posledice tako nizke gladine vode, vas lahko pomirimo. Večjih neposrednih negativnih učinkov nizke oseke nimajo, saj gre za relativno kratek pojav, ki traja nekaj ur, posredno pa vplivajo vsaj na navigacijo ladij v plitvih delih morja.
