Strunjanski zaliv: edinstvena laguna, kjer narava sreča tradicijo
Široko območje fliša ob slovenski obali tvori vododržno področje. Pod Kraškim robom izvira vrsta potokov in manjših rek, ki tečejo proti zahodu in se izlivajo v Jadransko morje. Eden takšnih potokov je Strunjanska reka. Izvira v zaledju Pirana in Portoroža in se po dobrem kilometru vodnega toka pri Strunjanu izliva v morje.
V zalivu svoje življenjsko okolje najdejo čaplje, črnoglavi galeb, liska in druge ptice, ki si tu iščejo hrano, skrivališče in gnezdišče.
S seboj nosi obilo naplavin, v zalivu je nastala obširna plitvina. Na levi strani rečnega toka so stoletja delovale soline. Danes so od njih ostali le še plitvi bazeni, obdani z majhnimi nasipi. Na desni strani najdemo edino slovensko laguno z imenom Stjuža. Laguna je morska vodna površina, ki jo od odprtega morja loči pas kopne zemlje; je delo človeških rok.
Pred 400 leti so plitvino od odprtega morja ločili z nasipom. Nastala je laguna, ki je z odprtim morjem povezana le s pretočnim kanalom. V njej ni vodnih tokov ali večjih valov, pretok vode je odvisen izključno od plime in oseke. Ker je voda v laguni v povprečju globoka le pol metra, se ta zelo hitro ogreva in ohlaja. Laguno Stjuža, katere ime izhaja iz italijanske besede chiusa, zaprta, seveda niso napravili zaradi lepšega.
Naravne zakonitosti
V njej so do druge polovice 20. stoletja gojili ribe. In to tako, da so same zaplavale v mišelovko, ko so iz nje želele odplavati, pa so jih polovili. Ljudje so izkoristili naravne zakonitosti in značilnosti vedenja rib. Spomladi se vode v laguni zaradi plitvosti bistveno hitreje ogrejejo. V plitvino, kjer je hrane v izobilju, ribe priplavajo skozi ribja vrata brez možnosti vrnitve.
Nastala je laguna, ki je z odprtim morjem povezana le s pretočnim kanalom.
Ko se je jeseni voda v laguni ohladila bistveno prej kot v odprem morju, so ribe želele odplavati ven, saj prej obilne hrane ni bilo več. Pot ven je potekala le skozi ožino, tam pa so jih ribiči prestregli. Na tak način so odlovili po tono rib na leto, predvsem cipljev, brancinov, orad in jegulj.
Dandanes je Strunjanski zaliv naravni rezervat in vključen v omrežje Natura 2000, predvsem zaradi varovanja življenjskega okolja vodnih ptic. V zalivu svoje življenjsko okolje najdejo čaplje, črnoglavi galeb, liska in druge ptice, ki si tu iščejo hrano, skrivališče in gnezdišče.
Po sprehajalnih poteh, ki so speljane okoli in po nekdanjih solinah, si jih lahko ogledamo in ravno tako laguno. Še lepše pa je območje obiskati s kajakom, kar sem storil tudi sam in videl to kulturno krajino iz čisto druge perspektive.
