OGORČENI

Strup ugonobil 150 rečnih galebov

Iz Ptujskega jezera potegnili 25 kadavrov, mrtvih še vsaj okoli 120 ptičev. Ornitolog Matej Gamser opozarja, da strup lahko pomotoma zaužijejo tudi psi.
Fotografija: Mladi ornitolog Matej Gamser v 15-letni karieri še ni doživel tako velikega pogina rečnih galebov. FOTO: Maks Sešlar
Odpri galerijo
Mladi ornitolog Matej Gamser v 15-letni karieri še ni doživel tako velikega pogina rečnih galebov. FOTO: Maks Sešlar

PTUJ – »Iz vode smo do zdaj pobrali 25 mrtvih rečnih galebov, z daljnogledom pa sem videl, da je še okoli 120 mrtvih ptičev,« je ogorčen ornitolog oziroma opazovalec ptic iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Matej Gamser. Boji se, da je mrtvih galebov še več, saj jih na tem območju običajno gnezdi okoli 800 parov. Na pojav poginulih živali na Ptujskem jezeru ob reki Dravi ga je že včeraj opozoril kolesar, zato je takoj odšel tja.


Poginil v 15 minutah


Prepričan je, da so se ptiči zastrupili s hrano na polju, natančen vzrok smrti pa bodo seveda pokazale laboratorijske analize veterinarske inšpekcije, ki so prav tako na kraju pogina. »Strup mora biti res učinkovit, saj smo denimo opazili galeba, ki je še letel, ko smo v 15 minutah prišli do njega, je bil že mrtev,« pojasnjuje sogovornik. In ne le galebi, med iskanjem kadavrov so naleteli tudi na trupla petih ujed. »To lahko pomeni začaran krog. Ujede so namreč pojedle mrtve zastrupljene galebe, njih pa bodo druge ujede. Opozarjam denimo lastnike psov, naj bodo previdni. V 15 letih svoje kariere namreč tako množičnega pogina zaradi zastrupitve še nisem doživel,« poudarja Gamser.
 

Mlahava glava, driska in izcedek

Da gre za zastrupitev, sklepa glede na trupla poginulih ptic. »Značilen znak zastrupitve je mlahava glava ptiča, ki nima nobene opore. Opazili smo tudi izcedek iz nosu in kljuna, poleg tega so imeli drisko, na kar kaže zelo umazano perje. Smrt je zelo hitra,« pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da ne gre za kako naključje, temveč za verjetno načrtno dejanje človeka, ki lahko pusti zelo hude posledice.
»Če je nekdo s strupom posul njivo, so lahko zastrupljene tudi poljščine, ki tam rastejo, lahko pride v podtalnico, torej so lahko ogroženi vsi okoliški prebivalci. Ta strup kroži po celotnem sistemu,« je ogorčen Gamser. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije