Strupenjače so zasedle prestolnico (FOTO)

Anakonda je leno poležavala v vodi in zvita v klobčič uživala v svoji vodni kopeli. Vitka zelena mamba, strupeno zelena, se je elegantno ovijala okoli tropske rastline in z razcepljenim jezičkom bičala zrak okoli sebe. Že v naslednjem hipu pa mi je pozornost ukradla klopotača, predvsem njen roženi repek. Se bo začel divje tresti in rožljati kot ropotuljica? A še preden bi temu prišla do dna, sem s kotičkom očesa uzrla naočarko, to nekoliko skrivnostno indijsko kobro, ki v filmih ob zvokih fakirjeve piščali pripleše iz pletene posode in hipnotizira občinstvo.

Tega seveda nisem pričakovala, sem pa napeto opazovala, ali ne bo morda kot pahljača razprla vratu in v svojem kačjem jeziku sporočila, naj jo pustimo pri miru, drugače ... Ja, okoli mene je gomazelo več ducatov kač, večinoma strupenjač. Toda nisem obiskala živalskega vrta, ne, bila sem v ljubljanskem BTC, našem največjem nakupovalnem središču, kjer so halo A7 zavzele kače.

Do konca februarja si lahko pridete ogledat zbirko, ki jo Tržičan Aleš Mlinar ustvarja že od deških let. Vse se je začelo z rdečerepim udavom. Nestrupena, a izjemno močnega telesa, ki z objemom smrti iz drugega bitja iztisne življenje, je bila Aleševa prva kača. Kupil si jo je pri 18 letih. Sledile so druge nestrupene kače, sčasoma pa se je njegovo zanimanje preusmerilo k strupenjačam.

Kljub dokaj nedolžnemu in nič kaj strašnemu videzu je ni bolj strupene (kopenske) kače od celinskega tajpana.

«Danes jih imam okoli 100 vrst,« pove Aleš, ki v terarijih goji še vrsto drugih eksotičnih živali. V njegovi izjemni zbirki je tudi 70 vrst kuščarjev, 100 vrst pajkov in škorpijonov, med nenavadnimi hišnimi ljubljenčki so tudi strupene stonoge. »Teh živali seveda nimam doma, nemogoče bi bilo v dom stlačiti 300 terarijev. Zanje imam posebne prostore.« Tam preživlja lep kos svojih dni. Terarije redno čisti, vsak dan živali nahrani in jim zamenja vodo, kače tudi oprha. »Te živali večinoma živijo v tropskem in subtropskem okolju, kjer je v zraku ogromno vlage.«

Vseh svojih živali seveda ni postavil na ogled. V prestolnico je pripeljal kače, za razstavo je izbral 47 vrst. »Vsaka moja razstava je nekoliko drugačna, a vedno vključim približno 25 vrst, ki vzbujajo največ pozornosti.« Med temi so vsekakor zelena in črna mamba, piton in udav, naočarka, najbolj strupena strupenjača na svetu celinski tajpan ter z dolžino do štirih metrov najdaljša strupenjača kraljeva kobra. »Strupenjače se med seboj neznansko razlikujejo, medtem ko je pri nestrupenih kačah več podobnosti.«

Nestrupene imajo ovalno, zaobljeno glavo, strupenjače pa trikotne oblike. Vse to in še kopico drugih podatkov boste izvedeli na razstavi, opremljeni z informativnimi tablami. In, kdo ve, morda se boste zaradi novih spoznanj o teh izjemno zanimivih plazilcih otresli strahu pred njimi. Čeprav v Alešu nikoli ni bilo niti drobca strahu, se zaveda, da mora biti s kačami nadvse previden. Vedeti je treba, s katero vrsto imate opraviti, saj so nekatere bolj agresivne kot druge, »a težava se pojavi le, če jo presenetite«.

To se seveda lahko zgodi tudi strokovnjaku Aleševega kova, »ugriz je možen marsikdaj. Med čiščenjem, pri hranjenju, ko jih prenašam na razstave.« Napaka ga lahko stane življenje, zato doma hrani protistrupe. »Teh seveda ne moreš kupiti v trgovini ali na spletu, poznati moraš ljudi, ki ti jih priskrbijo z raznih inštitutov. Toda – za moje življenje gre!« 

Čudovito vzorčasta smrtonosna kača je med tistimi izjemami, ki kotijo žive mladiče.

Zelena suličarka se s svojo barvo zlahka zlije z zelenjem monsunskega gozda Azije.

Pasjeglavi udav bo vsekakor pritegnil poglede.

Laški gad je ena od treh strupenjač, ki živijo tudi pri nas.

Aleš Mlinar je del svojih kač pripeljal v ljubljanski BTC.