Super razmere za razvoj plesni

Kljub začetku meteorološkega poletja je bilo vreme nestanovitno in deževno. Padavine dolgo niso oslabele in so šele včeraj ponehale.

Deževno vreme je velik izziv tudi za kmete, saj moti košnjo trave. Neprestane padavine ne le ovirajo spravilo, močno vplivajo tudi na kakovost pridelka. Mokra in poležana trava otežuje košnjo in zmanjšuje hranilno vrednost krme. Suho vreme je napovedano šele za konec tedna: takrat bodo kmetje lahko pokosili namočene travnike. Čakajoč na suho vreme se soočajo z zamudami in povečanimi stroški spravila.

Deževno vreme je v zadnjem času motilo košnjo trave. FOTO: Sachko/Getty Images

Kresničkin roj

Spet so nas obiskale kresnice, znane kot kresničke ali svetlečke. Pojavljajo se predvsem v toplejših mesecih, običajno od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Parijo se med junijem in avgustom. Aktivnost parjenja je najbolj izrazita v toplejših večerih, ko so vremenske razmere primerne, običajno pri temperaturah nad 15 °C. Visoka vlažnost je prav tako pomembna, saj kresnice pogosto najdemo v bližini vodnih virov ali na vlažnih območjih. Pojavljajo se v različnih habitatih, kot so gozdovi, travniki, mokrišča in vrtovi.

Kresnice so še kako občutljive za spremembe v okolju. FOTO: Getty Images

Najbolj vidne so ob mraku in ponoči, ko njihova svetloba izstopa v temi. To so pravzaprav majhni hrošči, ki se svetijo v spodnjem trebušnem predelu. Imajo sposobnost bioluminiscence in proizvajajo svetlobo s pomočjo kemijske reakcije v posebnih organih, imenovanih fotofori. Ti so v njihovih zadkih. Rezultat kemične reakcije je oddajanje hladne svetlobe, ki je običajno zelene, rumene ali rdečkaste barve. Svetlobne signale uporabljajo za parjenje. Samci s svetlikanjem privabljajo samice, vsaka vrsta kresnic pa ima tudi svoje vzorce utripanja. Poleg privabljanja partnerjev je svetloba opozorilo plenilcem, da so strupene ali neokusne.

Občutljive so za spremembe v okolju, svetlobno onesnaženje lahko močno zmoti njihovo zmožnost komunikacije in parjenja, kar vpliva tudi na njihovo populacijo.

Plesni na paradižniku

Deževne vremenske razmere v zadnji dekadi maja pa so bile zelo ugodne tudi za nastanek okužb in za širjenje krompirjeve in paradižnikove plesni. Kmetijski svetovalci priporočajo, da rastline paradižnika natančno pregledamo in čim prej preventivno poškropimo z ustreznim fungicidom. Ob vremenskih razmerah, kakršne vladajo v zadnjih tednih, ko se v relativno kratkem času izmenjavata močna vročina in hitre ohladitve z obilnimi padavinami, se lahko zgodi, da paradižnik napade plesen, ki se najhitreje širi ravno v toplem in vlažnem vremenu. Tovrstna plesen lahko namreč celotno rastlino zelo hitro popolnoma uniči, in če z zaščito zamudimo le nekaj dni, je lahko že prepozno. Najbolje je paradižnik zaščititi preventivno, saj je ob dejanskem napadu velikokrat prepozno, da bi ga še lahko rešili.

Krompirjeva plesen ali fitoftora, ki je ena najpomembnejših bolezni krompirja, lahko povzroči velike izgube pridelka. Pogoji za njen razvoj vključujejo predvsem vlažno in toplo vreme. Krompirjeva plesen se najbolje razvije pri visoki relativni vlažnosti, nad 90 odstotki. Dolgotrajna obdobja vlažnega vremena, rose ali megle ustvarjajo najugodnejše razmere za okužbo in širjenje bolezni. Pogosti deževni dnevi povečujejo vlago v tleh in na rastlinah, kar prispeva k razvoju plesni. Stalna vlaga omogoča sporam, da kalijo in okužijo krompirjeve liste, stebla in gomolje.

Optimalne temperature za razvoj plesni so med 15 in 23 °C. Pri teh temperaturah se hitro širi in povzroča veliko škode. Temperature nad 30 ali pod 10 °C pa razvoj plesni zavrejo.