Superračunalnik bo, a zelo drag: toliko naj bi stal po zdajšnjih ocenah

Najpozneje odkar je premier Robert Golob pred mesecem dni nastopil na Generalni skupščini Združenih narodov, se je v širši slovenski javnosti dobro slišala ideja, s katero so se nekateri državni uradniki ukvarjali že od pomladi: »Slovenija gradi supernapreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja s superračunalniško močjo ter umetno inteligenco, da bi lahko predvideli, kje se bo pojavila voda, in učinkovito upravljali vodne vire.« Projekt je na ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) nastajal še iz časov Emilije Stojmenove Duh, ki z nakupi računalnikov tudi sicer ni imela najsrečnejše roke.

S superračunalnikom je najprej kazalo bajno. Golob se je junija pohvalil, da so bila naša ministrstva zelo uspešna pri pogovorih z Evropsko komisijo: »Z veseljem lahko povem, da je superračunalnik, ki bo stal v Mariboru, pridobil 50 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. Temu bo Slovenija dodala dodatnih 50 milijonov, kar nam bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših superračunalnikov v Evropi v vrednosti več kot 100 milijonov evrov.«

Med primopredajo ministrskega stolčka za digitalno preobrazbo so tekli dnevi in tedni evropskega razpisa. FOTO: Ministrstvo Za Digitalno Preobrazbo

A izkazalo se je, da denar ni zagotovljen, ampak se bo treba prijaviti na razpis. Kako so potekale priprave nanj, uradno ni znano. Je pa znano, da se mudi: rok za prvo prijavo se bo iztekel 4. novembra. Vprašanje pa je, ali ga bo kaj ostalo za nadaljnje prijave ob hudi evropski konkurenci.

Pri nas se je marsikaj zalomilo od tedaj, ko je bila sestavljena finančna konstrukcija, pa tudi časovnica projekta. Evropski razpis je bil namreč objavljen v začetku septembra, ko je okoli bivše ministrice za digitalno preobrazbo že pošteno brbotalo. V času, ko je Stojmenova Duh odstopila in ko jo je nasledil Klemen Boštjančič, so se izgubljali dragoceni dnevi in tedni evropskega razpisa.

»Predvidevamo, da bo nov sistem vzpostavljen leta 2027,« pravi Polona Strnad z Instituta Jožef Stefan, ki sodeluje pri prijavi. »Vsi v Sloveniji, ki delujemo na tem strateško zelo pomembnem področju, se zavedamo, da potrebujemo naslednika superračunalnika Vega za kontinuiteto zagotavljanja superračunalniških storitev za raziskovalne in inovacijske namene, tako v akademskem svetu kot tudi v gospodarstvu,« pojasnjuje Aleš Bošnjak, direktor Instituta informacijskih znanosti Izum. Slednji sodeluje pri prijavi na evropski razpis skupaj s konzorcijem SLING ter Arnesom.

Strnadova glede superračunalnika poudarja: »Na tem področju smo v Sloveniji izredno aktivni in uspešni že od devetdesetih let, prav tako imamo izredno dejavno raziskovalno delo na področju tehnologije znanja in umetne inteligence vse od začetkov s prof. Ivanom Bratkom na IJS konec sedemdesetih let.« Bošnjak pa pravi: »Zavedamo se strateških usmeritev EU pri nadgradnjah in novih nabavah superračunalnikov, prilagojenih za potrebe umetne inteligence.«