Suženj, ki trga verigo, aktualen tudi po 100 letih

BREŽICE – Pred enim stoletjem smo Slovenci na poštne pošiljke nalepili svoje prve znamke. Njihovo izdelavo so zaupali akademskemu slikarju Ivanu Vavpotiču, ki je narisal osnutke novih znamk. »Serija je imela skupen motiv, sužnja, ki trga verigo, od tod tudi ime serije Verigarji. Za model risbe verigarja, ki trga okove suženjstva, je slikar izbral slovenskega telovadca Sokola in pozneje dobitnika olimpijske medalje Staneta Derganca. Poštne znamke z motivom verigarja ter napisom država SHS v latinici in cirilici so v Sloveniji prišle v promet 3. januarja 1919,« je na odprtju mednarodne razstave, ki nosi zgovoren naslov V pričakovanju 100. obletnice prvih slovenskih znamk, dejal Konrad Kajtna, predsednik Društva zbirateljev Verigar Brežice.


V galeriji Posavskega muzeja Brežice so na ogled popolne zbirke verigarjev, ki so jih ustvarili zbiratelji iz Slovenije in tudi tujine. Rezultate dolgoletnega dela prikazuje kar 14 razstavljavcev, med njimi tudi Švicar in Nizozemec.


»Zbrati vse verigarje ni lahko, saj gre za številne posebnosti v tisku, zobčanju in niansah barv, zato so svetovna filatelistična zanimivost,« je poudaril Kajtna. Verigarji so po njegovih besedah nastali v zelo turbulentnih časih in razmerah; dve tehniki in tri tiskarne, splošni problemi dobave tiskarskega materiala, pomanjkljiva strokovnost, neprimerna tehnologija in naglo rastoče potrebe po znamkah so povzročili, da so prve slovenske znamke postale pravi filatelistični izziv.

Milijonske naklade

Verigarja, šlo je za milijonske naklade, so tiskali v letih 1919 in 1920, v uporabi pa je bil uradno do jeseni leta 1921, čeprav se po Kajtnovih besedah najdejo tudi pošiljke iz januarja ali februarja leta 1922. Sprva je bilo predvideno, da bodo nove znamke v prometu le pri nas, a ker je po Balkanu zmanjkalo znamk, so verigarja uporabljali tudi na območjih Hrvaške, Bosne, Vojvodine ter v delu Črne gore in Srbije.


Med najstarejšimi zbiratelji je 75-letni Brežičan Franjo B. Gregl, ki se z zbirateljstvom ukvarja od svojega šestega leta. Najbolj je ponosen na evropsko zbirko znamk, s katero je razstavljal tudi v tujini, leta 1990 pa je kandidiral celo za svetovno razstavo v Londonu, a ga je, kot pravi, zaradi političnih razmer svetovna agencija za filatelijo Jugoslavije izločila. Ponosen je tudi na zbirke brežiških razglednic, ima celo najstarejšo razglednico Brežic iz leta 1890, ki je žigosana in poslana, kar pri zbirateljih pomeni največ.


Ta mednarodna razstava je prva v nizu proslav ob 100. obletnici prve slovenske znamke, ki so jo Brežičani obogatili še z obsežnim strokovnim knjižnim delom o Verigarjih, knjiga je delo avtorjev Braneta Goršeta in Konrada Kajtne. Konec tedna bo na to temo simpozij v Ljubljani, 9. novembra bo po besedah Petra Suhadolca, predsednika Filatelistične zveze Slovenije, izšla znamka, posvečena verigarjem, konec marca pa bo velika razstava Alpe Jadran.

Prav po prvi slovenski znamki je brežiško društvo zbirateljev ob ustanovitvi leta 1975 tudi dobilo ime, in če je včasih štelo 50 ali 60 zbirateljev, jih je danes več kot pol manj, imajo pa filatelistični krožek v osnovni šoli, kar daje upanje, da zbirateljstvo ne bo zamrlo, hkrati pa na pomen zbirateljstva in zgodovine omenjeno brežiško društvo občasno pokaže tudi z izdajo priložnostnih kuvert, znamk in žigov, s katerimi zaznamujemo pomembne dogodke in obletnice na ravni občine in države. Tako so v občini s pomočjo društva Verigar zaznamovali uspehe olimpijca Primoža Kozmusa, na pobudo društva je Pošta Slovenije izdala posebno znamko v počastitev Primoževe zlate olimpijske medalje iz Pekinga, na znamki so spomnili na 500 let od največjega slovenskega kmečkega upora, zaznamovali so 660 let mestnih pravic, sto let vodovodnega stolpa, 100 let potresa, Toporišičevo leto in še kaj.