GORA
Svet za Storžičem
Storžič kot mogočen trikotnik zapira pogled proti severu, zadaj pa se skriva dežela širnih gozdov in neizrazitih vrhov, ki prehajajo v mogočen greben Košute.
Odpri galerijo
Takole se vidi Ženiklovec.
Med širnimi gozdovi se skriva le nekaj samotnih kmetij, prebivalcev pa je toliko, da se jih da prešteti na prste nekaj rok.
Najvišji izmed teh neizrazitih vrhov je Konjščica. Gre za razpotegnjen greben, ki najvišjo točko doseže v vrhu Javorče z višino 1667.
Da obiščemo ta zanimivi konec, se moramo tik nad Tržičem zapeljati v dolino potoka Lomščica mimo vasice Lom do zaselka Potrje. Od tu se prek pobočij vije gozdna cesta vse do domačije Pri Tiču. Gre za edino resno uravnavo sredi neskončnih brežin.
Naprej je treba peš mimo planine Na Vršeh. Dobra ura hoda je do planine Spodnja Konjščica. Gozda je kar naenkrat konec in pred nami se pokaže precej velika kotanja, po kateri so nametani pastirski stanovi. Ob robu gozda najdemo še precej velik kal; gre za manjše jezerce, kjer se napaja živina. V poletnem času prav vrvi od življenja, povsod je polno drsalcev, kačjih pastirjev ter planinskih pupkov. Slednji spadajo med ogrožene živalske vrste, in taka ter podobna vodna očesa so njihova redka preostala pribežališča.
V zimskem času je na planini seveda samota, a je za obisk nadvse primerna, saj je brez težav dostopna v vseh letnih časih.
S Spodnje planine se zložno, potrebujemo še pol ure hoje, vzpenjamo proti Zgornji planini skorajda na vrhu gore. Po vsej površini gorskega pašnika je razsejanih več manjših jezerc s podobnim biotopom kot pri Spodnji planini. Planinskih stanov že dolgo ni več, saj tukaj več ne pasejo. Le pri razgledu ne pridemo na svoj račun, planina je namreč obdana z gozdovi. Nadaljevati je treba proti zahodu. Spustimo se za nekaj deset metrov in po približno petnajstih minutah hoda pridemo do Bele peči. Gre za izpostavljeni skalnati osamelec, ki se prepadno spušča v dolino Lomščice.
Razgled s peči je prav neverjeten: proti jugu na severno steno Storžiča in gore, ki ga obdajajo. Zavemo se, da smo v neposredni bližini planine Javornik, 1448 metrov, kake pol ure proti vzhodu, kjer je smučarski dom s pripadajočim smučiščem. A v te kraje je vredno priti že samo zaradi razgleda. Ta odtehta vse.
Najvišji izmed teh neizrazitih vrhov je Konjščica. Gre za razpotegnjen greben, ki najvišjo točko doseže v vrhu Javorče z višino 1667.
Da obiščemo ta zanimivi konec, se moramo tik nad Tržičem zapeljati v dolino potoka Lomščica mimo vasice Lom do zaselka Potrje. Od tu se prek pobočij vije gozdna cesta vse do domačije Pri Tiču. Gre za edino resno uravnavo sredi neskončnih brežin.
Razgled z Bele peči
Naprej je treba peš mimo planine Na Vršeh. Dobra ura hoda je do planine Spodnja Konjščica. Gozda je kar naenkrat konec in pred nami se pokaže precej velika kotanja, po kateri so nametani pastirski stanovi. Ob robu gozda najdemo še precej velik kal; gre za manjše jezerce, kjer se napaja živina. V poletnem času prav vrvi od življenja, povsod je polno drsalcev, kačjih pastirjev ter planinskih pupkov. Slednji spadajo med ogrožene živalske vrste, in taka ter podobna vodna očesa so njihova redka preostala pribežališča.
Razgled s peči je prav neverjeten.
V zimskem času je na planini seveda samota, a je za obisk nadvse primerna, saj je brez težav dostopna v vseh letnih časih.
S Spodnje planine se zložno, potrebujemo še pol ure hoje, vzpenjamo proti Zgornji planini skorajda na vrhu gore. Po vsej površini gorskega pašnika je razsejanih več manjših jezerc s podobnim biotopom kot pri Spodnji planini. Planinskih stanov že dolgo ni več, saj tukaj več ne pasejo. Le pri razgledu ne pridemo na svoj račun, planina je namreč obdana z gozdovi. Nadaljevati je treba proti zahodu. Spustimo se za nekaj deset metrov in po približno petnajstih minutah hoda pridemo do Bele peči. Gre za izpostavljeni skalnati osamelec, ki se prepadno spušča v dolino Lomščice.
Planina Spodnja Konjščica je brez težav dostopna v vseh letnih časih.
Razgled s peči je prav neverjeten: proti jugu na severno steno Storžiča in gore, ki ga obdajajo. Zavemo se, da smo v neposredni bližini planine Javornik, 1448 metrov, kake pol ure proti vzhodu, kjer je smučarski dom s pripadajočim smučiščem. A v te kraje je vredno priti že samo zaradi razgleda. Ta odtehta vse.
