Svetlana Makarovič si je premislila: nazaj si želi Prešernovo nagrado
Svetlana Makarovič je Prešernovo nagrado zavrnila leta 2000, ko jo je prejel tudi pater Marko Ivan Rupnik, ki se je v zadnjem obdobju znašel v pozornosti zaradi navedb redovnic o spolnih zlorabah. Ob aferi se je pojavilo tudi vprašanje, kako postopati z nagrado. Makarovičeva je izrazila pričakovanje, da ji jo bo država letos vrnila.
»Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade, ko si je Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade. To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in mojega umetniškega opusa,« je pred dnevi povedala za STA.
Po njeni oceni bi se spodobilo, da bi Rupnik ob razkritju spolnih zlorab redovnic iz skupnosti Loyola Prešernovo nagrado vrnil, njej pa bi bila nagrada v celoti vrnjena, kot jo je v celoti zavrnila.
Poziv ministrice
Naj nagrado vrne sam, je Rupnika, ki se na navedbe o zlorabah doslej ni odzval, pozvala tudi ministrica.
»Prešernova nagrada patru Marku Ivanu Rupniku ni bila podeljena na način, na katerega upravni odbor Prešernovega sklada sicer deluje, saj patra Rupnika ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor sam. Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti,« je opozorila ministrica. Rupnikove mozaične poslikave, za katere je prejel nagrado, so namreč del papeževe zasebne kapele.
Kot je še pojasnila ministrica, trenutni zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. A po njenem mnenju bi to morali spremeniti, saj morajo prejemniki najvišjega državnega priznanja odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe.
Morda vas zanima še: