BOŽIČNA PESEM
Sveto noč pojemo že 200 let
Najbolj priljubljena božična pesem je prevedena v več kot 300 jezikov. Takšno, kot jo pojemo danes, je po Jakobu Aljažu priredil Gregorij Pečjak.
Odpri galerijo
Mnogi še danes obiskujejo znamenito kapelico.
LJUBLJANA – Sveta noč, ki še danes velja za najbolj priljubljeno božično pesem, letos slavi 200-letnico. Njeno besedilo je prevedeno v več kot 300 jezikov, v svetovnem merilu pa velja za najbolj izvajano pesem vseh časov.
24. decembra 1818 zvečer je v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu prvič zazvenela skladba Sveta noč, blažena noč (Stille Nachr! Heilige Nacht!).
Njena avtorja Joseph Mohr, pisec besedila, in Franz Xaver Gruber, avtor melodije, sta jo prvič izvedla po polnočnem bogoslužju. Besedilo s šestimi kiticami je nastalo že leta 1816, ustvarjeno pa je bilo med vojno v težkih časih Napoleonove Evrope. Dve leti pozneje, na predvečer božiča leta 1818, je Mohr prijatelja, organista Gruberja, prosil za uglasbitev besedila.
O nastanku pesmi obstaja legenda, ki jo opisuje Mirjana Ivanuša-Bezjak: »Oče Jožef Mohr je sedel za orglami. Njegovi prsti so drseli prek tipk in poskušali iz njih izvabiti sozvočje. Orgle so že mesece vzdihovale in sopihale ter postajale čedalje tišje, a upal je, da bodo zdržale vsaj toliko časa, dokler jih ne pridejo popravit. Prav pred praznikom 1818. so dokončno odpovedale.«
Oče Jožef je vzdihnil. Visoko nad Oberndorfom je opazoval reko Salzach, ki je tekla mimo cerkve sv. Nikolaja. Spomladi, ko so vode talečega se snega pritekale z gora in je reka preplavila bregove, je voda pridrla do cerkvenih temeljev. Zaradi vlage so orgle splesnele in zarjavele.
»Pred časom, ko je postal duhovnik, je napisal pesem Sveta noč,« dodaja Ivanuša-Bezjakova. »Odhitel je z gore. Nenadoma mu je postalo jasno, kako prinesti glasbo v cerkev. Naslednje jutro se je odpravil na obisk k prijatelju Franzu Gruberju, organistu pri sv. Nikolaju, ki je živel v sosednji vasi. Gruber je bil presenečen, ko je videl duhovnika na božični večer tako daleč od doma, in še bolj, ko mu je ta pokazal pesem.«
Na božični večer sta Jožef in Franz stala pri oltarju cerkve sv. Nikolaja. Jožef je v rokah držal kitaro. Člani skupnosti so zbegano pogledovali drug drugega. Niso še videli, da bi kdo igral na kitaro v cerkvi, zagotovo pa ne med polnočnico na božični večer, na najsvetejšo noč v letu. Oče Jožef je zabrenkal nekaj tonov, nato sta z Gruberjem zapela. Njuna glasova sta zvenela ob spremljavi cerkvenega zbora.
Ko je v noč izzvenela zadnja nota, je za trenutek zavladala tišina, potem je aplavz napolnil cerkev.
Nekaj mesecev pozneje je prišel v Oberndorf izdelovalec orgel in na inštrumentu našel besedilo z notami za Sveto noč. Pesem ga je navdušila; ko je odšel, je s seboj vzel njen prepis ter ga dal dvema skupinama potujočih pevcev, ki so živeli blizu njegovega doma. Potujoči pevci so izvajali Sveto noč po vsej Evropi in kmalu se je pesem razširila po vsem svetu.
»Na slovenskih tleh so jo v 70. letih 19. stoletja v nemščini prvič izvedli šolarji v Tržiču,« smo izvedeli v Slovenskem etnografskem muzeju. »Tamkajšnji kaplan Jakob Aljaž je pozneje pesem prevedel v slovenski jezik. Prvi objavljeni prevod pa ima naslov Pri jaslicah. Besedilo, ki ga je prevedel Radoslav Silvester, je bilo leta 1879 objavljeno v časopisu Zgodnja Danica. Pesem Sveta noč, blažena noč, kot jo pojemo danes, je po Jakobu Aljažu priredil Gregorij Pečjak in je bila leta 1904 z notami objavljena v knjigi Spremljevanje k Ljudski pesmarici za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma.«
Slovenci imamo celo knjigo o pesmi Sveta noč. V Najlepši božični pesmi se pisatelj Ivan Sivec podaja po Avstriji in drugod po poteh pesmi Sveta noč, blažena noč. Največ se ustavlja v mestecu Oberndorf, natančno predstavi oba avtorja ter še, kdo je prvi prepesnil Mohrovo besedilo pri nas in kako je pesem čez noč postala priljubljena med Slovenci.
24. decembra 1818 zvečer je v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu prvič zazvenela skladba Sveta noč, blažena noč (Stille Nachr! Heilige Nacht!).
Radoslav Silvester je prvi prevedel Sveto noč v slovenščino. Foto: Primož Hieng
Njena avtorja Joseph Mohr, pisec besedila, in Franz Xaver Gruber, avtor melodije, sta jo prvič izvedla po polnočnem bogoslužju. Besedilo s šestimi kiticami je nastalo že leta 1816, ustvarjeno pa je bilo med vojno v težkih časih Napoleonove Evrope. Dve leti pozneje, na predvečer božiča leta 1818, je Mohr prijatelja, organista Gruberja, prosil za uglasbitev besedila.
Orgle komaj zdržale
O nastanku pesmi obstaja legenda, ki jo opisuje Mirjana Ivanuša-Bezjak: »Oče Jožef Mohr je sedel za orglami. Njegovi prsti so drseli prek tipk in poskušali iz njih izvabiti sozvočje. Orgle so že mesece vzdihovale in sopihale ter postajale čedalje tišje, a upal je, da bodo zdržale vsaj toliko časa, dokler jih ne pridejo popravit. Prav pred praznikom 1818. so dokončno odpovedale.«
Franz Gruber je uglasbil Mohrovo besedilo. Foto: wikipedia.org
Oče Jožef je vzdihnil. Visoko nad Oberndorfom je opazoval reko Salzach, ki je tekla mimo cerkve sv. Nikolaja. Spomladi, ko so vode talečega se snega pritekale z gora in je reka preplavila bregove, je voda pridrla do cerkvenih temeljev. Zaradi vlage so orgle splesnele in zarjavele.
»Pred časom, ko je postal duhovnik, je napisal pesem Sveta noč,« dodaja Ivanuša-Bezjakova. »Odhitel je z gore. Nenadoma mu je postalo jasno, kako prinesti glasbo v cerkev. Naslednje jutro se je odpravil na obisk k prijatelju Franzu Gruberju, organistu pri sv. Nikolaju, ki je živel v sosednji vasi. Gruber je bil presenečen, ko je videl duhovnika na božični večer tako daleč od doma, in še bolj, ko mu je ta pokazal pesem.«
Na božični večer sta Jožef in Franz stala pri oltarju cerkve sv. Nikolaja. Jožef je v rokah držal kitaro. Člani skupnosti so zbegano pogledovali drug drugega. Niso še videli, da bi kdo igral na kitaro v cerkvi, zagotovo pa ne med polnočnico na božični večer, na najsvetejšo noč v letu. Oče Jožef je zabrenkal nekaj tonov, nato sta z Gruberjem zapela. Njuna glasova sta zvenela ob spremljavi cerkvenega zbora.
Joseph Mohr je Sveto noč napisal že leta 1816.
Ko je v noč izzvenela zadnja nota, je za trenutek zavladala tišina, potem je aplavz napolnil cerkev.
Nekaj mesecev pozneje je prišel v Oberndorf izdelovalec orgel in na inštrumentu našel besedilo z notami za Sveto noč. Pesem ga je navdušila; ko je odšel, je s seboj vzel njen prepis ter ga dal dvema skupinama potujočih pevcev, ki so živeli blizu njegovega doma. Potujoči pevci so izvajali Sveto noč po vsej Evropi in kmalu se je pesem razširila po vsem svetu.
Pri nas prvič v Tržiču
»Na slovenskih tleh so jo v 70. letih 19. stoletja v nemščini prvič izvedli šolarji v Tržiču,« smo izvedeli v Slovenskem etnografskem muzeju. »Tamkajšnji kaplan Jakob Aljaž je pozneje pesem prevedel v slovenski jezik. Prvi objavljeni prevod pa ima naslov Pri jaslicah. Besedilo, ki ga je prevedel Radoslav Silvester, je bilo leta 1879 objavljeno v časopisu Zgodnja Danica. Pesem Sveta noč, blažena noč, kot jo pojemo danes, je po Jakobu Aljažu priredil Gregorij Pečjak in je bila leta 1904 z notami objavljena v knjigi Spremljevanje k Ljudski pesmarici za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma.«
1879. je bil objavljen prvi slovenski prevod pesmi.
Slovenci imamo celo knjigo o pesmi Sveta noč. V Najlepši božični pesmi se pisatelj Ivan Sivec podaja po Avstriji in drugod po poteh pesmi Sveta noč, blažena noč. Največ se ustavlja v mestecu Oberndorf, natančno predstavi oba avtorja ter še, kdo je prvi prepesnil Mohrovo besedilo pri nas in kako je pesem čez noč postala priljubljena med Slovenci.
