Svetovno čudo živi v Beli krajini

»Ocene ni, težko je reči, koliko črnih človeških ribic živi tu,« nam pojasni Andrej Hudoklin iz novomeške enote Zavoda za varstvo narave. Srečali smo se na Info točki centra črna človeška ribica na domačiji Zupančič ob izviru Jelševnik v s soncem obsijani Beli krajini. Zdi se, da je naš sogovornik malce pomirjen, saj verjame, da se tudi temu edinstvenemu živalskemu primerku na planetu pišejo boljši časi. Omeni, da so prvo črno človeško ribico v Beli krajini našli 18. oktobra 1986 ob črpalnem poskusu izvira Dobličice.

Na delu so bili sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Geološkega zavoda Slovenije. V strugi so našli štiri živali. Da gre za črno človeško ribico, je potrdil Andrej Mihevc. Štiri leta pozneje so ga našli tudi v izviru v Jelševniku, leta 1994 sta ga znanstveno opisala biologa Boris Sket in Jan W. Arntzen. Črna človeška ribica je trdoživa, preživela je tudi ekološko katastrofo, onesnaženje podtalnice, ki ji je botrovalo 50.000 ton odpadkov iz Livarne Belt v Vrtačah.

Pa danes? Črna človeška ribica živi. Še svoj info center je dobila. Zrasel je na turistični domačiji Zupančič, kjer ravno sklepajo 120.000 evrov vreden projekt, poleg Zupančičevih pa so bili partnerji še občina Črnomelj, Razvojno-informacijski center Bela krajina, okoljsko društvo Proteus in Zavod za varstvo narave Novo mesto. Namen je bil jasen: ureditev edinega kraja, kjer je mogoče to edinstveno žival, ki ne živi nikjer drugje na svetu, opazovati v njenem naravnem okolju. Vsebine info centra so predstavljene na interpretacijskih točkah z naslovi: Bela krajina, Zapisi v kamninah, Plitvi kras, Voda, Ekološke bombe, V večni temi ter Črni in beli močeril. »Brez entuziazma ne bi šlo,« opozarja Rihard Zupančič.

V imenu Društva Proteus pa je Niko Šuštarič opozoril, da je prvi na problematiko črne človeške ribice opozarjal že dr. Boris Bulog. »A so bila opozorila nekaj let le piš v veter, nobenih reakcij ni bilo. Zavod za varstvo narave je že do leta 2010 pripravil vse strokovne podlage za zavarovanje habitata, a so vsi ti predlogi obležali v predalih ministrstva za okolje,« pove Šuštarič. Smo pa izvedeli, da naj bi se premaknilo tudi na državni ravni, v prihodnjih tednih bo delegacijo iz Jelševnika sprejel minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Cilj Belokranjcev je, da se zadeve uredijo na zakonski ravni. »Pričakujemo, da država pristopi konkretno k aktivnostim, tudi z zakonsko podlago. Kar nam bo pomagalo pri hitrejšem in lažjem urejanju problematike,« dodaja župan Črnomlja Andrej Kavšek.


Prvi korak k reševanju problematike črne človeške ribice je ozaveščanje. V okviru projektnih aktivnosti so zasledovali tri cilje: izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave in okolja, javnosti predstaviti ogroženost podzemne vode in človeške ribice ter fenomen črne človeške ribice kot belokranjske in svetovne posebnosti. Jelševnik je pač edina lokacija na svetu, kjer je črno človeško ribico mogoče opazovati v naravi. V opazovalnem šotoru nad bruhalnikom so zato s pomočjo IR-kamere omogočili obiskovalcem opazovanje te živali na nemoteč način. Okoli izvira je urejena sprehajalna pot, ki ji je v sklopu projekta dodana tudi večja skulptura črne človeške ribice kiparja Boštjana Kavčiča.

Ob zaključku infrastrukturne ureditve Info centra so z organizacijo petih dogodkov s pomočjo interpretativnih vsebin na lokaciji informirali širšo lokalno in strokovno javnost o belokranjskem fenomenu. Izvedli so izobraževalni program izvajanja naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole ter izobraževanje za lokalne vodnike.


Problematiko črne človeške ribice so v sklopu projekta prioritetno želeli približati najmlajšim generacijam, zato so v ta namen s skupino učiteljev iz Društva Proteus in s strokovnim znanjem Zavoda RS za varstvo narave oblikovali učni program za naravoslovne dni, ki se bodo izvajali v novem info centru. Ob tem so poskrbeli za vso laboratorijsko opremo. Pripravili so tudi učno pripravo za učitelje biologije in kemije z delovnimi listi za drugo in tretjo triado OŠ ter srednje šole.