Svinji Vrh jim ni bil všeč, zato je zdaj Sinji (FOTO)

Ena od 14 krajevnih skupnosti v Občini Črnomelj Sinji Vrh z naselji Draga, Gorica, Dalnje Njive, Špeharji, Breg, Kot, Hrib in Selce, kjer danes živi le še okoli 200 ljudi, pred 150 leti pa jih je bilo 1170, se v celoti razprostira po dolini Kolpe. Kot se radi pošalijo domačini, so z ene strani stisnjeni vzdolž mejne reke, na kopnem pa med krajevnima skupnostma Stari trg in Vinica.

Skozi skoraj vse vasi pelje pred leti asfaltirana cesta, ki je od pomladi do jeseni precej prometna in je najbližja pot iz zaledja do mejnega prehoda Vinica. Območje – vasi so druga od druge oddaljene tudi do štiri kilometre – je poraščeno z gozdom in starimi sadnimi sortami, ki so letos izdatno obrodile.

Naselje je sedež krajevne skupnosti od leta 1994.

Šole ni več

»Prava lepota,« mi je ob obisku dejal prijatelj. »Bi se strinjal,« mu je odgovoril Ivan Žalec, predsednik sveta KS in tudi izjemni poznavalec krajev. A je potožil, da tako kot skoraj vse podeželske kraje tudi njihovo krajevno skupnost pesti demografija. Na Bregu je ugasnila zadnja luč, v Selcih živita le še dve osebi, v preostalih vaseh je ljudi vse manj. »Da bo šlo vse narobe, smo vedeli že davnega leta 1974, ko se je na Sinjem Vrhu zadnjič oglasil šolski zvonec. Zdaj je v stavbi lovski dom, in hvala bogu, tako je živa,« na cesti pokaže Ivan.

Pod njo stoji večnamenski gasilski dom, ki so ga začeli graditi leta 1980. »Krajani so zbirali denar, kar je bila težka obremenitev za ljudi, ki so opravili veliko ur prostovoljnega dela,« je zapisano. Del doma je namenjen kulturi, ki se na Sinjem Vrhu piše in izgovarja z veliko začetnico. Večja dvorana je urejena v muzej kraja, ki pritegne vsakega obiskovalca s stalno razstavo slik domačega vaškega učitelja Jožeta Zabukovška iz Žič pri Slovenski Bistrici. Na velikih panojih na stenah izvemo o pomembnih in zaslužnih možeh za Sinji Vrh in okolico: Jože Fortun je bil Maistrov borec, v drugi svetovni vojni pa belokranjski revolucionar, Franc Špehar pa se je vedno postavil v bran zatiranemu malemu človeku in kmetu.

Sinji Vrh na platnu, delo učitelja Jožeta Zabukovška

Kulturna dvorana

Nedaleč od cerkve sv. Janeza Evangelista, ki je bila temeljito prenovljena v drugi polovici 18. stoletja, delno pa tudi pred leti, stoji župnišče. Že dolgo si tega imena ne zasluži več, saj je bolj ruševina, nad katero je, kot kaže, obupala tudi cerkvena oblast. Domačini pripovedujejo, da je bilo v župnišču, Sinji Vrh je danes sicer samostojna župnija brez župnika, ta občasno prihaja iz Vinice, med drugo svetovno vojno italijansko vojaško oporišče. Po kapitulaciji leta 1943 naj bi vojaki na steno župnišča, kjer so še danes vidne luknje od izstrelkov, z velikimi črkami napisali Viva Stalin, Viva Tito. Tega zagotovo ne boste videli nikjer več. To sicer ni motilo Cerkve, toda po vojni je stavbo opustila, pred leti pa je zgolj prekrila streho. Nekdanje župnišče stoji na lepi razgledni točki nad Kolpo in bi bilo, če bi bila obnova smiselna, primerno za kakšen turistični objekt, namigujejo domačini.

Ostali so spomini

Na Sinjem Vrhu sta bili tudi kmečka posojilnica in hranilnica. Šola v Auerspergerjevem propadajočem poslopju je bila ustanovljena leta 1860 in obiskovalo jo je 71 dečkov ter 54 deklic. V sinjski fari je dolgo pela tamburica, za kar je bil pred prvo svetovno vojno zaslužen Jurij Golobič. Amaterska kulturna dejavnost je bila živahna v šolskih prostorih med letoma 1943 in 1951. Med letoma 1958 in 1966 je delovalo tudi prosvetno društvo, ki je ob ustanovitvi imelo tamburaško in dramsko skupino ter ljudsko knjižnico. »Ostali so spomini med ljudmi in čitljivi zapisi ter velika Zabukovškova slika kraja v dvorani z napisom 'Iz srca za ljudi, ki čutijo, da je to za njih,'« vsakomur pokaže Ivan.

Nekdaj podružnična šola, danes lovski dom

Nato gosta popelje še do morda največje posebnosti, ne le v Beli krajini, to je vaški vodovod, ki je bil za tiste čase sodoben. Rezervoar nad kalom so začeli graditi leta 1882, leta 1938 pa so skopali jašek in vodo po litoželeznih ceveh speljali v zbiralnik s črpalko in dvema koritoma za napajanje živine. Obnovljen deluje še danes in je ponos kraja, sredi vasi pa je na zajetju postavljena ročna črpalka.

Obnovljeni prvotni vodnjak z ročno črpalko

Leto prej je bila slovesna posvetitev kapelice Marije Lurške pod zbiralnikom. Po pričevanju domačinov so studenec odkrile svinje, ki so se pasle v okoliških bukovih in hrastovih gozdovih, zato je vas dobila ime Svinji Vrh. Ker pa domačinom to ime ni bilo všeč, so leta 1910 na pobudo svinjevrškega župnika Alojzija Jeriča vas preimenovali v Sinji Vrh. »Kljub vsemu se življenje počasi vrača. Pred dvema letoma smo začeli znova postavljati mlaj, ljudi pritegne vsakoletno kresovanje, kulturne prireditve med letom, otroke pa obdarovanje za decembrske praznike,« je naštel Žalec.

V času njegovega mandata se dogajajo premiki tudi na komunalnem področju. S podporo občine so zgradili vodovod za nekatere vasi, gradbeno dovoljenje je izdano za Špeharje in Hrib, dela pa se bodo začela, ko občina pridobi denar z razpisov. Pri cerkvi v Damlju so položili 120 metrov asfalta.