MAČKE
Svoje čare je pokazalo 170 lepotic (FOTO)
Mednarodna razstava mačk pritegnila mnoge ljubitelje. V Ljubljani je bila tudi novejša pasma selkirk rex.
Odpri galerijo
Sašo Seme in Nina Jašič z mačjima očarljivkama pasme selkirk rex
Kako je lepa! Kakšna ušesa! Poglej tole! Takšne in podobne občudujoče vzklike je bilo slišati na Mednarodni razstavi mačk, ki je ta konec tedna potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiskovalci iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine, so si z zanimanjem ogledovali 170 mačjih lepotic, ki so, ene živahno in samozavestno, druge ležerno, kot bi jim ne bilo mar, v razstavljenih kletkah razkazovale gledalcem svoje mačje čare.
Na dogodku, ki ga je organiziralo Felinološko društvo Ljubljana, je bilo mogoče videti pravo parado različnih mačjih pasem, od najmanjše pasemske mačke singapure do največjih maine coonov, ki so, kot nam je zaupal Božidar Grigić, predsednik Felinološkega društva Ljubljana, zadnjih nekaj let pri nas zelo priljubljene. Manjkale niso niti mačke pred kratkim priznane pasme selkirk rex in bengalke z leopardjim vzorcem in zelenimi očmi, ki, kot smo izvedeli, zadnja leta postajajo vse bolj popularne.
Poleg tega so bile tu še vedno prikupne perzijke, sibirke, košate mačke pasme neva masquerade, svete birmanke, ki naj bi jih ljudje častili še pred časom Bude, in še številne druge. Mačke so na razstavi ocenjevali uradni sodniki pa tudi obiskovalci, ki so z glasovnicami izbirali najlepšo po izboru obiskovalcev.
»Ključno je, da mačke tekmujejo glede na ustreznost predpisanemu standardu pasme. Zato pridejo vzreditelji sem. Preverit pridejo, kako njihove mačke, predvsem vzrejne, ustrezajo tem standardom,« nam je pojasnil Grigić, ki je tudi sam vzreditelj. Kako poteka sodniško ocenjevanje mačk, je bilo na dogodku ves čas mogoče spremljati v živo.
Vzreditelji so jih vodili k sodniški mizi, sodniki pa so tam temeljito (a še vedno do mačk prijazno) pregledali njihov videz, vse od dolžine in oblike trupa do zob in oči. »Pasemske mačke so razdeljene v štiri kategorije, glede na fizične lastnosti, kakšno je telo, je bolj podolgovato, čokato, je dlaka dolga, kratka. Znotraj kategorij imamo pasme, znotraj pasme so mačke razdeljene še v skupine po barvah in znotraj skupin v razrede. Mačke med seboj najprej tekmujejo v razredih, potem pa se premikajo naprej po lestvici navzgor. Če zmagajo v razredu, gredo naprej in tekmujejo v skupini po barvah, nato v skupini po kategorijah in nazadnje v skupini, kjer tekmujejo med seboj različne kategorije.
Tista, ki zmaga, dobi naziv best of best,« pove Grigić. Medtem ko je best of best, najboljša med najboljšimi, neuraden naziv, namenjen šovu, pa ocene znotraj kategorije pomenijo ugled mačkarne. Nič čudnega torej, da se vzreditelji zelo trudijo, da bi bili njihovi mačji princi in princese v kar najboljši formi in bi na sodnike naredili kar najboljši vtis.
»Za razstave izberemo tipe mačk, ki so bolj odprtega značaja. Poleg tega jo je treba čim prej navajati na razstave,« nam je zaupala vzrediteljica Nuša Schumet, ko smo jo povprašali, če mora svojo Elektro, mačko pasme donska sfinga, kaj pripravljati na tovrstne dogodke. Elektra se je izkazala kot rojena za odrske luči in se kot ena od pasem, ki so jih na dogodku podrobneje predstavili, ni prav nič pritoževala, ko je morala biti (sicer v varnih rokah lastnice) kakih deset minut vsem na ogled na posebnem piedestalu.
Da ima vsaka mačka svoj značaj in da ga je pomembno upoštevati, ko se odločamo za novega ljubljenčka ali ljubljenko, poudarja tudi Grigić. »Vsaka pasma ima kako specifiko. Za bengalke je na primer značilno, da so res živahne. Precej se pozna gen divje mačke, s katero so jo morali križati, da so prišli do leopardjega vzorca. So res glasne, živahne, imajo veliko energije in potrebujejo veliko prostora, predvsem pa veliko ukvarjanja, da jo porabijo. Britanske kratkodlake mačke so bolj umirjene, veliko spijo, so ležerne, kot kaki plišasti medvedki. Kot vzreditelj vedno pravim, da razumemo, da imajo ljudje želje glede tega, kaj jim je vizualno všeč, ampak zelo pomemben je tudi karakter mucka. Celo znotraj pasme imajo različne in je treba temu primerno izbrati. Pri družini z malimi otroki mačka ne sme biti preveč občutljiva za hrup, če imajo denimo kako drugo žival, naj ne bo bolj samotarska,« poudarja.
Večina obiskovalcev, s katerimi smo govorili, je na razstavo prišla bolj iz radovednosti. »Pripeljala sem hčerko, radi imamo mucke in imamo enega tudi doma,« nam je zaupala ena od obiskovalk. Gotovo pa med množico, ki se je vila okoli kletk, se navduševala nad razstavljenimi mačkami in jih fotografirala, ni manjkalo takšnih, ki bodo v bližnji prihodnosti obogatili svoj dom s pasemsko mačko. In kaj je pomembno, ko se odločajo o tem, pri katerem vzreditelju jo bodo vzeli?
»Mi poudarjamo, da naj bo vzreditelj registriran pri Zvezi felinoloških društev Slovenije. Ti vzreditelji morajo spoštovati slovensko zakonodajo za vzrejo mačk in pravila Zveze felinoloških društev. Ker je zveza član Fife, največje svetovne organizacije na področju mačk, vzreditelji upoštevajo tudi njihov pravilnik. Takšne mačke pridobijo rodovnik, ki pomeni, da so bili mladiči vzrejeni v skladu s temi pravili. Se pravi, da se mačk ne izkorišča ali preobremenjuje, da so narejeni vsi predpisani zdravstveni testi oziroma pregledi in da gre za odgovorne, etične vzreditelje,« našteva Grigić. Sicer pa boste za pasemsko mačko odšteli od 700 do 1000 evrov.
Predsednik Felinološkega društva Ljubljana Božidar Grigić je vzreditelj maine coonov, takole ponosno nam je pokazal Hrvatico.
Na dogodku, ki ga je organiziralo Felinološko društvo Ljubljana, je bilo mogoče videti pravo parado različnih mačjih pasem, od najmanjše pasemske mačke singapure do največjih maine coonov, ki so, kot nam je zaupal Božidar Grigić, predsednik Felinološkega društva Ljubljana, zadnjih nekaj let pri nas zelo priljubljene. Manjkale niso niti mačke pred kratkim priznane pasme selkirk rex in bengalke z leopardjim vzorcem in zelenimi očmi, ki, kot smo izvedeli, zadnja leta postajajo vse bolj popularne.
Poleg tega so bile tu še vedno prikupne perzijke, sibirke, košate mačke pasme neva masquerade, svete birmanke, ki naj bi jih ljudje častili še pred časom Bude, in še številne druge. Mačke so na razstavi ocenjevali uradni sodniki pa tudi obiskovalci, ki so z glasovnicami izbirali najlepšo po izboru obiskovalcev.
Najboljše od najboljših
»Ključno je, da mačke tekmujejo glede na ustreznost predpisanemu standardu pasme. Zato pridejo vzreditelji sem. Preverit pridejo, kako njihove mačke, predvsem vzrejne, ustrezajo tem standardom,« nam je pojasnil Grigić, ki je tudi sam vzreditelj. Kako poteka sodniško ocenjevanje mačk, je bilo na dogodku ves čas mogoče spremljati v živo.
Vzreditelji so jih vodili k sodniški mizi, sodniki pa so tam temeljito (a še vedno do mačk prijazno) pregledali njihov videz, vse od dolžine in oblike trupa do zob in oči. »Pasemske mačke so razdeljene v štiri kategorije, glede na fizične lastnosti, kakšno je telo, je bolj podolgovato, čokato, je dlaka dolga, kratka. Znotraj kategorij imamo pasme, znotraj pasme so mačke razdeljene še v skupine po barvah in znotraj skupin v razrede. Mačke med seboj najprej tekmujejo v razredih, potem pa se premikajo naprej po lestvici navzgor. Če zmagajo v razredu, gredo naprej in tekmujejo v skupini po barvah, nato v skupini po kategorijah in nazadnje v skupini, kjer tekmujejo med seboj različne kategorije.
Nuša Schumet in njena donska sfinga Elektra FOTOGRAFIJE: Marko Feist
Tista, ki zmaga, dobi naziv best of best,« pove Grigić. Medtem ko je best of best, najboljša med najboljšimi, neuraden naziv, namenjen šovu, pa ocene znotraj kategorije pomenijo ugled mačkarne. Nič čudnega torej, da se vzreditelji zelo trudijo, da bi bili njihovi mačji princi in princese v kar najboljši formi in bi na sodnike naredili kar najboljši vtis.
Vsaka ima svoj značaj
»Za razstave izberemo tipe mačk, ki so bolj odprtega značaja. Poleg tega jo je treba čim prej navajati na razstave,« nam je zaupala vzrediteljica Nuša Schumet, ko smo jo povprašali, če mora svojo Elektro, mačko pasme donska sfinga, kaj pripravljati na tovrstne dogodke. Elektra se je izkazala kot rojena za odrske luči in se kot ena od pasem, ki so jih na dogodku podrobneje predstavili, ni prav nič pritoževala, ko je morala biti (sicer v varnih rokah lastnice) kakih deset minut vsem na ogled na posebnem piedestalu.
Videti je bilo pravo parado različnih pasem, od najmanjše pasemske mačke singapure do največjih maine coonov.
Da ima vsaka mačka svoj značaj in da ga je pomembno upoštevati, ko se odločamo za novega ljubljenčka ali ljubljenko, poudarja tudi Grigić. »Vsaka pasma ima kako specifiko. Za bengalke je na primer značilno, da so res živahne. Precej se pozna gen divje mačke, s katero so jo morali križati, da so prišli do leopardjega vzorca. So res glasne, živahne, imajo veliko energije in potrebujejo veliko prostora, predvsem pa veliko ukvarjanja, da jo porabijo. Britanske kratkodlake mačke so bolj umirjene, veliko spijo, so ležerne, kot kaki plišasti medvedki. Kot vzreditelj vedno pravim, da razumemo, da imajo ljudje želje glede tega, kaj jim je vizualno všeč, ampak zelo pomemben je tudi karakter mucka. Celo znotraj pasme imajo različne in je treba temu primerno izbrati. Pri družini z malimi otroki mačka ne sme biti preveč občutljiva za hrup, če imajo denimo kako drugo žival, naj ne bo bolj samotarska,« poudarja.
Radovedneži in kupci
Večina obiskovalcev, s katerimi smo govorili, je na razstavo prišla bolj iz radovednosti. »Pripeljala sem hčerko, radi imamo mucke in imamo enega tudi doma,« nam je zaupala ena od obiskovalk. Gotovo pa med množico, ki se je vila okoli kletk, se navduševala nad razstavljenimi mačkami in jih fotografirala, ni manjkalo takšnih, ki bodo v bližnji prihodnosti obogatili svoj dom s pasemsko mačko. In kaj je pomembno, ko se odločajo o tem, pri katerem vzreditelju jo bodo vzeli?
1000evrov je treba odšteti za pasemsko mačko.
»Mi poudarjamo, da naj bo vzreditelj registriran pri Zvezi felinoloških društev Slovenije. Ti vzreditelji morajo spoštovati slovensko zakonodajo za vzrejo mačk in pravila Zveze felinoloških društev. Ker je zveza član Fife, največje svetovne organizacije na področju mačk, vzreditelji upoštevajo tudi njihov pravilnik. Takšne mačke pridobijo rodovnik, ki pomeni, da so bili mladiči vzrejeni v skladu s temi pravili. Se pravi, da se mačk ne izkorišča ali preobremenjuje, da so narejeni vsi predpisani zdravstveni testi oziroma pregledi in da gre za odgovorne, etične vzreditelje,« našteva Grigić. Sicer pa boste za pasemsko mačko odšteli od 700 do 1000 evrov.
