Ta moški naj bi poskušal zamenjati Tanjo Fajon

V SD se bo danes iztekel rok, do katerega lahko evidentirani kandidati za vodstvene funkcije, ki jih bodo v SD volili na jesenskem kongresu, podajo soglasje h kandidaturi. Po mandat na čelu stranke se podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, po pričakovanjih bo soglasje h kandidaturi za predsednika stranke podal tudi vodja poslancev Jani Prednik.

Predsedstvo SD bo nato po podanih soglasjih na četrtkovi seji določilo predlog kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in glavnega tajnika stranke.

Oči bodo ob tem zagotovo uprte v kandidate za funkcijo prvega, po pričakovanjih bo Fajonovo za stolček na čelu stranke namreč ponovno izzval Prednik.

Nezadovoljstvo

Na zadnjem volilnem kongresu se je s Fajonovo že potegoval za mesto predsednika stranke, ob čemer ga je podprla skoraj tretjina delegatov. Prednik sicer uradno odločitve o kandidaturi še ni sprejel, a se po neuradnih informacijah nagiba k temu, da poda soglasje h kandidaturi, tudi zato, ker je največ članov stranke na to funkcijo evidentiralo prav njega.

V delu stranke je namreč v zadnjih mesecih nezadovoljstvo povzročil volilni izid, saj jih je na državnozborskih volitvah podprlo le 6,69 odstotka volivcev, kar je SD prineslo sedem poslanskih sedežev oziroma tri manj kot v preteklem sklicu parlamenta. Brez lastnega kandidata stranka ostaja tudi za predsedniške volitve.

Da je stranka za »njegov okus« na volitvah doživela poraz, ocenjuje tudi politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič. A kot dodaja, je bil po interpretacijah stranke glavni cilj zamenjati vlado Janeza Janše, čemur je nato sledil vstop v vlado, SD pa je pri tem uspelo dobiti »zajeten kolač vpliva na dogajanje v državi«.

»Absolutno neresna in nekredibilna«

Če bi se Predniku uspelo zavihteti na čelo SD, bi sicer to po Lukšičevi oceni povzročilo tako praske v stranki kot tudi vladi. Kot dodaja, bi se stranka, če se na kongresu večinsko odloči podpreti Prednika, zdela »absolutno neresna in nekredibilna«. Kdor koli iz ožjega vodstva, ki bi kandidiral proti obstoječi predsednici, bi namreč s tem sporočal, da ni zadovoljen s tem, da je stranka v vladi, je prepričan.

Trenutek za kakršne koli »rošade« je po njegovi oceni zamujen. Če bi v stranki ocenili, da so te nujne, pa bi to morali storiti, preden je članstvo podprlo vstop v koalicijo in Fajonovo kot zunanjo ministrico.

Stranko po javnomnenjskih anketah zadnjih mesecev podpira med dobrih pet in slabih osem odstotkov vprašanih. Lukšič ob tem ocenjuje, da je SD pred velikimi izzivi. Če želi upravičiti svoj obstoj kot socialdemokratska stranka, se bo morala idejno in programsko postaviti ter to uveljaviti tudi v vladi, kar pa ni zgolj vprašanje kadrovske politike, je prepričan Lukšič.