Ta teden kar dve pošiljki snega, pobelilo bo tudi nižine

V minulih letih smo imeli zaporedje zim z zelo skromno snežno odejo, a letošnja zima izstopa po zapadli količini snega v visokogorju. Snega je zlasti v Julijskih Alpah ogromno. Vremenoslovci pravijo, da tako debele snežne odeje v začetku januarja ni bilo več desetletij, a vendarle je treba še počakati, ali bo šlo tudi za absolutni rekord. Rekordne višine snega so v visokogorju dosežene šele aprila, za rekord pa velja april 2001, ko so na Kredarici izmerili kar sedem metrov snega.

Na Kredarici je snežna odeja trenutno visoka kar 385 centimetrov. V zadnjih 50 letih je bilo na dan 3. januarja nekajkrat nad 300 centimetri, a letošnji začetek januarja je že postregel z obilico snega. Leta 2001 je bilo v tem času okrog 310 centimetrov snega, torej dobrih pol metra manj kot letos. A sneg se bo še nabiral in v naslednjem tednu ga po besedah dežurnega vremenoslovca Braneta Gregorčiča ne bo niti pobiralo, saj bodo temperature nad 1000 metri ostale pod ničlo.

V noči na sredo sneg do nižin

Nekaj novega snega lahko pričakujemo v noči s torka na sredo in še eno pošiljko snega ob koncu tedna, nam je v telefonskem pogovoru vremensko napoved za naslednje dni razkril Gregorčič. Sicer ne bo šlo za obilno sneženje, a bo večji del Slovenije vendarle pobeljen. Po napovedih bo fronta prešla celo Sloveniji in bi lahko tudi v nižinah zapadlo okrog 5 centimetrov snega, v krajih nad 600 metrov nadmorske višine pa tudi 10 centimetrov.

Lahko v osrednji Sloveniji še pričakujemo debelejšo snežno odejo?

Rekord v osrednji slovenski regiji je bil leta 1952, ko je bilo snega skoraj meter in pol. Tako je večina snežnih rekordov časovno odmaknjena od nas, a v resnici je tako, da še ni obupati. Gregorčič je dejal, da tudi leta 2013 v začetku januarja ni bilo nič snega, potem pa se je v februarju snežna odeja zadebelila za pol metra. Pogostost snežnih odej v nižinah je po njegovem slabša zaradi globalnega segrevanja, česar pa v gorah ne opažajo. Tam je količina snega odvisna od količine padavin. in letos je bila ta konkretna v decembru.

Nevarnost plazov četrte stopnje

»Ni problem debelina snega, ampak njena rahlost in svežina. Ko se bo to v dveh tednih posedlo in splazilo, bodo razmere boljše,« je pojasnil Gregorčič. Ljubiteljem snega pa svetuje, naj zaradi nevarnosti snežnih plazov ne rinejo v visokogorje. Sezona turnih smukov bo tako odlična, a kakšen mesec še potrpite, ko bo snežna odeja kompaktna in nevarnosti plazov ne bo več. Gregorčič se je pri tem spomnil na svojega pokojnega kolega meteorologa Tomaža Vrhovca, ki ga je snežni plaz pokopal leta 2004. »Bil je strokovnjak za snežne plazove, a je bil nekoliko preveč neučakan. Na Voglu ga je odnesel snežni plaz ... Ni pametno riniti v nevarne razmere.«