Tabor nad Cerovim kmalu še privlačnejši

Neusmiljeno turško pustošenje je povzročilo velik zastoj v razvoju naših krajev. Medtem ko je fevdalna gospoda poskrbela zase z dodatnim utrjevanjem gradov, pomembnejše kraje, Kočevje, Lož, Višnja Gora in Krško, pa so povzdignili v mesta in jim dovolili zgraditi močna obzidja, so bili nemočni kmetje bolj kot ne prepuščeni krvavi usodi.

Deželni stanovi so sicer organizirali obrambo, a ni bila dovolj učinkovita za zaščito vseh prebivalcev. Sistem utrdb na južni meji ni zadržal Turkov, dobro organiziran signalni sistem je s prižiganjem kresov, streljanjem z možnarji in zvonjenjem res opozarjal na prihod sovraga, a je bil za kmete kot navček, kot opomin na bližajočo se smrt, kajti urejenih zatočišč niso imeli. Skrivali so se v skalnih votlinah, v jamah in gozdovih.

Nevzdržne razmere so prisilile kmete, da so vzeli zaščito v svoje roke. Okoli cerkva so začeli nastajati protiturški tabori, ki so jih imenovali tudi cerkveni gradovi. Od takrat govorimo o ljudskem sistemu obrambe, kar so podprli tudi deželni stanovi, ki so potrebovali čim več delovne sile kot tudi za vojsko sposobnih; kdo bi sicer obdeloval polja in od koga bi sploh lahko pobirali davke.

Ideja o obliki taborskih utrdb je prišla k nam iz Transilvanije (Romunija), kjer je tak način obrambe prinašal uspehe v zaščiti pred Turki. Za začetek gradnje taborov pri nas velja leto 1470 in traja do sredine 16. stoletja.
Ena najbolje ohranjenih protiturških utrdb pri nas je Tabor nad Cerovim pri Grosuplju.

Pred približno 30 leti so ga delno obnovili (najprej so zakrpali le del obzidja, ki je bilo porušeno in razkopano od druge svetovne vojne), v naslednjih letih pa je pod nadzorom spomeniškega zavoda sledila temeljita obnova. Rekonstruirali so tudi obrambni hodnik na notranji strani obzidja. Prav te dni pa je razveselila novica, da bodo s pomočjo evropskih sredstev obnovili še skedenj pod obzidjem, kjer bodo za obiskovalce urejene informacijska točka ter sanitarije.

Protiturška utrdba je dobro skrita in morda je tudi to razlog, da je uničevalci in razni odnašalci gradbenega materiala niso našli. Prav zaradi lege je pred stoletji menda roparski Turki sploh nikoli niso odkrili.

Kmečka utrdba nad Cerovim je bila zgrajena pred koncem 16. stoletja, in sicer okoli cerkve sv. Nikolaja, ki je v 13. stoletju zrasla na rimskih ostalinah. Skalni vrh sredi gozda je stal kot stražar na poti med Turjakom in Grosupljim. Za okoliške kmete je bilo dovolj prostora, tudi živina ni ostala zunaj, obrambne stolpe pa so spremenili v kašče, s tem da niso motili njihove osnovne naloge opazovanja okolice.

Posebnost so strelne line različnih oblik, ki so izvrstno ohranjene, čeprav so imele lesene preklade. Povprečna višina obrambnega obzidja je bila okoli 9,5 metra, debelina okoli 70 centimetrov. Napadalce, ki bi se znašli pod zidovi, bi branilci zalivali z vrelo vodo in smolo, nanje bi letelo kamenje in tudi čebelji panji. Zgodovinarji menijo, da je bilo za trdnimi zidovi od 50 do 60 aktivnih branilcev, kar je za majhno kmečko utrdbo kar lepo število. Oboroženi so bili s sulicami, kosami in samostreli.


Po pripovedi nekdanjega vodnika je tabor ognjeni krst doživel šele med drugo svetovno vojno. Čeprav v njem ni bilo vojaške postojanke, so italijanski vojaki nanj streljali s topovi. Kriva je bila slovenska zastava, ki je nekega dne zavihrala na zvoniku cerkve sv. Nikolaja. Italijani so jo sneli kar s s topovskimi granatami iz Grosupljega. Zato je bilo obzidje še vrsto let poškodovano od topovskih krogel, medtem ko so cerkveni zvonik že prej popravili.

Polkrožen obrambni stolp je dolgo služil kot mežnarjevo stanovanje, vendar več zgodb iz preteklosti pripoveduje o nevarnosti bivanja v Taboru; vrh je namreč izpostavljen udarom strele med nevihtami. Nekaj posebnega mora biti v zemlji, da tako privlači strele, so bili prepričani domačini.
Tabor nad Cerovim zadnje čase obiskuje vse več ljudi, kar si vsekakor zasluži. Ne nazadnje prav protiturški tabori spadajo med dragoceno zgodovinsko dediščino kot pomemben dejavnik za obstoj Slovencev na svoji zemlji.


Vodeni ogledi so ob nedeljah ob 16.30, za ogled zunaj tega termina pa se lahko dogovorite na št. 031 660 028 in 070 660 983.