Taborniki in otroci reševali žabe čez cesto proti Kotredežu in Čemšeniku

Zagorje ob Savi • Taborniki iz rodu Polde Eberl Jamski so tudi letos organizirali akcijo pomoči pri selitvi žab. Tokratna je že deseta po vrsti, v njej pa s prostovoljci skrbijo, da čim več žab v času parjenja pride do ribnika v Evroparku in nazaj. Akcija je doslej potekala v Evroparku, pripravljeni pa so jo izvajati tudi drugod po Zagorju. Gre za prenašanje različnih vrst žab čez cesto proti Kotredežu in Čemšeniku, na kateri zaradi prometa, hitrosti in tudi neobzirnosti voznikov številne poginejo.
Čeprav se delo sliši preprosto, ni čisto tako. Vse žabe in tudi vse vrste se namreč ne ženijo istočasno ali celo na isti dan, temu primerno se je treba smiselno organizirati, da je akcija kar najbolj uspešna. Glavne se lotijo, ko so migracije na vrhuncu. Običajno je to v zadnjih dneh marca in v začetku aprila. Na območju Evroparka prevladujejo navadne krastače.

Žabe so, in tega se vsi še vedno ne zavedajo, koristne za okolje. Tudi zato taborniki teh akcij ne izvajajo sami, ampak nanje vabijo še druge prostovoljce, predvsem so veseli otrok, saj jih na ta način ozaveščajo ter učijo pravilnega odnosa do narave in živali. »Odzivi so pozitivni. Akcije se udeleži lepo število otrok, ki so člani, pomagat pridejo drugi otroci, tudi njihovi starši. Z udeležbo in izvedbo smo kar zadovoljni,« pravi Anže Judež iz rodu Polde Eberl Jamski. Vsak strah pred žabami je odveč, pravijo, potrebna pa je določena oprema: rokavice, vedro, svetilka in odsevni brezrokavnik.
Varne poti prečkanja
Prenašanje namreč poteka čez cesto, ko se stemni, zato je treba zagotoviti tudi varnost prostovoljcev. Upoštevati je treba določena pravila, sicer je početje neučinkovito in nesmiselno.

»Pomembno je, da žabe nesemo v smer, v katero so namenjene, in ne obratno. Če so namenjene k vodi, jih je treba nesti in izpustiti tam, če gredo že nazaj, pa seveda v to smer. Vse se namreč ne ženijo istočasno, ene prej, druge pozneje, zato je treba upoštevati tudi njihovo obnašanje,« doda.
Ker jih ogrožajo tudi umetno gnojenje in druge oblike uničevanja njihovega življenjskega okolja, so tovrstne akcije še toliko bolj potrebne, taborniki pa so veseli odziva in pomoči. »Po mojih opažanjih so ljudje v Zagorju kar poučeni o žabah in so pripravljeni pomagati. To se vidi iz povpraševanja, ki ga dobimo o tem, kdaj se začnejo akcije, ali lahko pridejo, čeprav niso člani. To nas veseli,« pove Judež. Opažajo, da imajo otroci različen odnos do žab. Tisti, ki pridejo, so vedno navdušeni, bodisi nad reševanjem bodisi nad živalcami. »Če bi lahko, bi nekateri to počeli vsak dan,« poudari.
Marsikje imajo zaradi ogroženosti urejene t. i. varne poti prečkanja. Pod večkilometrskimi odseki avtocest, denimo, so urejeni prehodni tuneli in poti, da lahko živali neovirano pridejo na cilj. S tem se ne pomaga le živalim in naravi, ampak se zagotavljajo tudi varnost v prometu in ljudi. Zagorski taborniki sicer menijo, da ureditev tovrstnih prehodov za žabe v Sloveniji vsaj za zdaj ni nujna, bi jih pa lahko vsaj ponekod uredili. Najbolj ogrožena območja so menda na Primorskem.
10. tovrstna akcija je bila.