VE SE, ZA KOM SO VOHUNILI
Tajni dokument: Slovenija na udaru tujih vohunov
Iskali naj bi Erdoganove kritike v Sloveniji.
Odpri galerijo
STOCKHOLM, LJUBLJANA – Turško veleposlaništvo v Ljubljani naj bi vohunilo za kritiki turške vlade in predsednika Redžepa Tajipa Erdogana v Sloveniji, poroča portal Nordic Monitor. Sklicuje se na tajne dokumente oziroma uradno korespondenco, ki jo je veleposlaništvo v Ljubljani pošiljalo v Ankaro.
Turški diplomati so zbirali informacije o dejavnosti kritikov Erdogana v Sloveniji, profilirali njihove organizacije in navajali njihova imena, kot da bi bili del kriminalne združbe, navaja portal, ki ga upravljajo iz Stockholma, ukvarja pa se predvsem z verskimi, ideološkimi in etničnimi skrajnimi gibanji in radikalnimi skupinami, še posebej pa se osredotoča na Turčijo.
Med organizacijami, za katerimi naj bi v Sloveniji vohunili turški diplomati, sta bili po poročanju portala tudi leta 2005 ustanovljena šolska in kulturna ustanova Ambra ter Društvo Medkulturni dialog.
Gre za ustanovi, za kateri je tedanja turška veleposlanica v Sloveniji Serra Kaleli po spodletelem državnem udaru v Turčiji poleti 2016 sama dejala, da so v njiju navzoči privrženci islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki mu je Ankara pripisala odgovornost za poskus prevrata, je takrat poročal časnik Dnevnik.
Kot še navaja portal, so bili posamezniki, ki so se znašli v zapiskih turškega veleposlaništva, kasneje pogosto tarča ustrahovanja in nadlegovanja, prav tako naj bi se jim v tujini zavračalo konzularne storitve, njihovim svojcem in prijateljem v domovini pa so grozili zapor, zaseg premoženja in kazenski pregon na podlagi ponarejenih obtožb.
To nezakonito zbiranje podatkov naj bi sicer uslužbenci veleposlaništva in konzulata v Sloveniji izvajali na zahtevo oddelka turške policije za boj proti tihotapstvu in organiziranemu kriminalu (KOM). Glede na turško zakonodajo KOM nima pristojnosti v tujini in tam tudi ne sme izvajati vohunskih dejavnosti, dodaja portal.
Zbrane informacije je KOM po navedbah portala Nordic Monitor vključil v poročilo iz 30. januarja 2017, uporabili pa so jih v kazenskem pregonu več vladnih kritikov, ki so jih bremenili terorizma. Nekateri med njimi naj bi več mesecev ali celo let prestali za zapahi, v nekaterih primerih brez formalne ovadbe, obtožnice ali sodbe.
Nordic Monitor pri tem navaja primer največjega založnika v Turčiji, holdinga Kaynak. Ta konglomerat, ki je upravljal 22 podjetij, je po navedbah portala turška vlada novembra 2015 nezakonito zasegla na podlagi lažnih obtožb o terorizmu. Pred tem je bil v lasti poslovnežev, ki naj bi bili povezani z Gülenovim gibanjem.
Kot piše portal, so podatke, ki jih je turško veleposlaništvo zbralo o organizacijah v Sloveniji, uporabili kot dokazno gradivo v primeru tega holdinga.
Pri tem je turška vlada kot kazenske dokaze obravnavala legitimne transakcije Kaynaka z organizacijami v Sloveniji. Šlo naj bi za posojilne linije in nekatera nakazila sredstev, ki jih je ta holding leta 2015 nudil tem organizacijam.
Preiskava proti Kaynak Holdingu naj bi po poročanju Nordic Monitorja predstavljala uničenje enega izmed največjih založnikov in dobaviteljev izobraževalnega gradiva v Turčiji. Žrtve te preiskave so bili na stotine ljudi in na desetine podjetij. Med preiskovanci v tem primeru je bil tudi nekdanji odgovorni urednik časnika Zaman Ekrem Dumanli. Ta je skupaj z več kot 150 novinarji pred pregonom pobegnil iz Turčije. Časnik Zaman so turške oblasti zasegle marca 2016.
Ne samo v Sloveniji, tudi drugodZbiranje obveščevalnih podatkov in profiliranje kritikov Erdogana in njihovih organizacij, kot ga je izvajalo turško veleposlaništvo v Ljubljani, je sicer po poročanju Nordic Monitorja podobno delovanju na drugih diplomatskih misijah Turčije v tujih državah. Ta portal je že v preteklosti poročal, da zaposleni na turških veleposlaništvih in konzulatih v 92 državah izvajajo vohunske dejavnosti.
To je naletelo na ogorčenje v več delih sveta, tudi v Evropi, in tam so se turški diplomati znašli pod drobnogledom, še piše portal. Pri tem navaja primer iz Švice, kjer so tamkajšnji tožilci uvedli preiskavo in izdali zaporne naloge za dva uradnika turškega veleposlaništva, ker sta poskušala ugrabiti švicarsko-turškega poslovneža, ki je bil kritičen do Erdoganovega režima.
To je naletelo na ogorčenje v več delih sveta, tudi v Evropi, in tam so se turški diplomati znašli pod drobnogledom, še piše portal. Pri tem navaja primer iz Švice, kjer so tamkajšnji tožilci uvedli preiskavo in izdali zaporne naloge za dva uradnika turškega veleposlaništva, ker sta poskušala ugrabiti švicarsko-turškega poslovneža, ki je bil kritičen do Erdoganovega režima.
Turški diplomati so zbirali informacije o dejavnosti kritikov Erdogana v Sloveniji, profilirali njihove organizacije in navajali njihova imena, kot da bi bili del kriminalne združbe, navaja portal, ki ga upravljajo iz Stockholma, ukvarja pa se predvsem z verskimi, ideološkimi in etničnimi skrajnimi gibanji in radikalnimi skupinami, še posebej pa se osredotoča na Turčijo.
Znani dve ustanovi, o katerih so zbirali informacije
Med organizacijami, za katerimi naj bi v Sloveniji vohunili turški diplomati, sta bili po poročanju portala tudi leta 2005 ustanovljena šolska in kulturna ustanova Ambra ter Društvo Medkulturni dialog.Gre za ustanovi, za kateri je tedanja turška veleposlanica v Sloveniji Serra Kaleli po spodletelem državnem udaru v Turčiji poleti 2016 sama dejala, da so v njiju navzoči privrženci islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki mu je Ankara pripisala odgovornost za poskus prevrata, je takrat poročal časnik Dnevnik.
Grožnje
Kot še navaja portal, so bili posamezniki, ki so se znašli v zapiskih turškega veleposlaništva, kasneje pogosto tarča ustrahovanja in nadlegovanja, prav tako naj bi se jim v tujini zavračalo konzularne storitve, njihovim svojcem in prijateljem v domovini pa so grozili zapor, zaseg premoženja in kazenski pregon na podlagi ponarejenih obtožb.To nezakonito zbiranje podatkov naj bi sicer uslužbenci veleposlaništva in konzulata v Sloveniji izvajali na zahtevo oddelka turške policije za boj proti tihotapstvu in organiziranemu kriminalu (KOM). Glede na turško zakonodajo KOM nima pristojnosti v tujini in tam tudi ne sme izvajati vohunskih dejavnosti, dodaja portal.
Zbrane informacije je KOM po navedbah portala Nordic Monitor vključil v poročilo iz 30. januarja 2017, uporabili pa so jih v kazenskem pregonu več vladnih kritikov, ki so jih bremenili terorizma. Nekateri med njimi naj bi več mesecev ali celo let prestali za zapahi, v nekaterih primerih brez formalne ovadbe, obtožnice ali sodbe.
Podatki iz Slovenije kot dokazno gradivo
Nordic Monitor pri tem navaja primer največjega založnika v Turčiji, holdinga Kaynak. Ta konglomerat, ki je upravljal 22 podjetij, je po navedbah portala turška vlada novembra 2015 nezakonito zasegla na podlagi lažnih obtožb o terorizmu. Pred tem je bil v lasti poslovnežev, ki naj bi bili povezani z Gülenovim gibanjem.Kot piše portal, so podatke, ki jih je turško veleposlaništvo zbralo o organizacijah v Sloveniji, uporabili kot dokazno gradivo v primeru tega holdinga.
Pri tem je turška vlada kot kazenske dokaze obravnavala legitimne transakcije Kaynaka z organizacijami v Sloveniji. Šlo naj bi za posojilne linije in nekatera nakazila sredstev, ki jih je ta holding leta 2015 nudil tem organizacijam.
Na zunanjem ministrstvu v Ljubljani so povedali, da z informacijami, o katerih poroča Nordic Monitor, niso seznanjeni in jih zato niti ne želijo komentirati.
Preiskava proti Kaynak Holdingu naj bi po poročanju Nordic Monitorja predstavljala uničenje enega izmed največjih založnikov in dobaviteljev izobraževalnega gradiva v Turčiji. Žrtve te preiskave so bili na stotine ljudi in na desetine podjetij. Med preiskovanci v tem primeru je bil tudi nekdanji odgovorni urednik časnika Zaman Ekrem Dumanli. Ta je skupaj z več kot 150 novinarji pred pregonom pobegnil iz Turčije. Časnik Zaman so turške oblasti zasegle marca 2016.