LETINA

Tako malo jabolk še ni bilo

Letošnji evropski pridelek jabolk in hrušk eden najnižjih. Slovenija bo izstopala: zgolj hrušk bo za trikrat več kot lani.
Fotografija: Na svetovni in evropski ravni bo pridelek jabolk in hrušk letos manjši, na drugi strani pa bo slovenski pridelek celo višji. FOTO: Ljubo Vukelič
Odpri galerijo
Na svetovni in evropski ravni bo pridelek jabolk in hrušk letos manjši, na drugi strani pa bo slovenski pridelek celo višji. FOTO: Ljubo Vukelič

»Napovedano zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je nujno za ohranjanje okolja in varovanje zdravja ljudi, vendar pa je to treba storiti tudi na takšen način, ki ne bo ogrozil kmetijske proizvodnje in prehranske varnosti države. Pri tem je treba upoštevati tudi specifične razmere slovenskega kmetijstva in sadjarstva ter zagotoviti ustrezno podporo pridelovalcem,« je bilo osrednje sporočilo 14. Sadjarskega posveta, ki ga je organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

Na njem so predstavili oceno napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2024, tako v Evropi kot po svetu. Prve ocene napovedi pridelka jabolk in hrušk Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) predvidevajo, da bo letošnja svetovna pridelava jabolk znašala 83,11 milijona ton, kar je za 0,2 milijona ton manj v primerjavi z lanskim letom, od česar jih bodo največ pridelali na Kitajskem (45 milijonov ton), Turčiji (4,9 milijona ton), ZDA (4,4 milijona ton) in na Poljskem (3,2 milijona ton). Svetovna pridelava hrušk pa bo letos po prvih ocenah znašala 25,2 milijona ton, od tega jih bodo največ pridelali na Kitajskem (19,6 milijona ton) in v EU (1,83 milijona ton).

Sadjarski posvet, že 14. po vrsti, je bil dobro obiskan. FOTO: Gzs
Sadjarski posvet, že 14. po vrsti, je bil dobro obiskan. FOTO: Gzs

Italijanske hruške

Na ravni držav EU se letos napoveduje pridelek jabolk v višini 10,2 milijona ton, kar je za 11 odstotkov manj v primerjavi z lanskim letom in je drugi najnižji pridelek v zadnjih 10 letih. Prva ocena pridelka hrušk je 1,8 milijona ton, kar je za 4,9 odstotka več kot lani in za več kot desetino manj od povprečja zadnjih 10 let. Še več, pridelek hrušk bo letos tretji najnižji v omenjenem obdobju. Največ jabolk bodo pridelali na Poljskem, in sicer 3,2 milijona ton (za 20 odstotkov manj kot lani), največ hrušk pa v Italiji, in sicer 405.000 ton, kar je za 120 odstotkov več kot lani.

Letos bo po prvih ocenah predelanih 3,5 milijona ton jabolk oziroma 40 odstotkov vsega pridelka svežih jabolk. Ekološka pridelava jabolk bo po napovedih dosegla 5,2 odstotka celotnega pridelka v EU oziroma 535.000 ton, od česar bo največji delež ekoloških jabolk pridelan v Italiji, in sicer 156.000 ton.

Ko so spregovorili o morebitnem sadjarstvu brez škropiv, so govorci opozorili tudi na vse specifike slovenskega kmetijstva in sadjarstva. FOTO: Gzs
Ko so spregovorili o morebitnem sadjarstvu brez škropiv, so govorci opozorili tudi na vse specifike slovenskega kmetijstva in sadjarstva. FOTO: Gzs

V Sloveniji znaša prva ocena letošnjega pridelka jabolk v intenzivnih nasadih približno 59.000 ton, kar je za 26 odstotkov več kot lani, pridelek hrušk pa 3000 ton, kar je za trikrat več kot lani!

Pazljivo zmanjšanje škropiv

Sadjarski posvet je sklenila okrogla miza o sadjarstvu brez škropiv (ali je to sploh mogoče) ter o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji. Sodelovali so Mateja Blažič iz UVHVVR, Branko Zupančič iz BASF Slovenija, Mario Lešnik iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM ter Boris Orešek, gre za predstavnika slovenskih pridelovalcev sadja. Poudarili so, da ne nasprotujejo zmanjšanju uporabe FFS, da pa zmanjšanje ne sme vplivati na zmanjšanje kmetijske proizvodnje.

Sadjarji se namreč že tako soočajo s številnimi težavami ob pojavu novih in novih bolezni in škodljivcev, posledicah podnebnih sprememb, omejenem naboru razpoložljivih FFS zaradi majhnosti trga in ukinjanju aktivnih snovi ter pomanjkanju ustreznih alternativnih metod zatiranja. Strinjali so se: zmanjšanje rabe FFS je nujno za ohranjanje okolja in varovanje zdravja ljudi, vendar pa cilji zmanjšanja rabe FFS niti približno ne smejo ogroziti prehranske varnosti in samo še dodatno povečati odvisnosti od uvoza hrane iz držav, kjer je nabor uporabe sredstev večji in pridelava konkurenčnejša.

Sodelujoči pa so se obenem strinjali, da je treba pri zmanjšanju rabe FFS upoštevati tudi specifične razmere slovenskega kmetijstva in sadjarstva ter zagotoviti ustrezno podporo pridelovalcem. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije