Tako naj bi Slovenci gradili po novem

LJUBLJANA – Ministrstvo za okolje in prostor je v javno obravnavo dalo osnutka predlogov novel gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. Z njima želi odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale po nedavni celoviti zakonodajni prenovi področja. Pripombe zbirajo do 30. junija na e-naslov: gp.mop(at)gov.si.

Sledila bo tudi prenova še tretjega v paketu, zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Vsi trije zakoni so se začeli uporabljati 1. junija 2018. Čeprav od začetka uporabe zakonov ne mineva veliko časa, je ministrstvo pristopilo k njihovi evalvaciji, saj je zaradi obsega sprememb in splošnega pomena za prostorski in gospodarski razvoj države ta zakonodaja zelo pomembna, pravijo na ministrstvu.

Ministrstvo je konec leta 2018 izvedlo osem vzporednih anket, v katerih so laična javnost in strokovnjaki podali tudi kritike in opozorila. Nekaj od teh se da pripisati privajanju na nove rešitve, nekaj pa jih kaže na dejanske pomanjkljivosti in nedoslednosti, menijo na ministrstvu. Pozitivno so bili ocenjeni zmanjšan obseg projektne dokumentacije, uzakonitev občinskega urbanista, obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja in vloga občin kot obveznih mnenjedajalcev, negativno pa nekompetentnost referentov na upravnih enotah, rigoroznost pravnega prometa z nepremičninami, nejasnosti glede udeležencev pri graditvi, prehodne rešitve pri nekaterih reguliranih poklicih in nekatere terminološke spremembe.



Nekatere poglavitne spremembe v gradbenem zakonu

• Realizacija ustavne odločbe v zvezi s spoštovanjem pravice do doma ob odrejeni inšpekcijski odstranitvi objekt. Predlagano je zadržanje rušitve v primeru, ko zavezanec s sodbo sodišča dokaže, da bi bila odstranitev objekta glede na njegovo pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep.
• Sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte. Zdaj predlagano le za tiste, kjer je izdana inšpekcijska odločba, ne kar za vse objekte, ki naj bi bili nelegalni, pa tega ni ugotovil inšpektor. Predvideno je tudi, da morajo notar in druge osebe, ki so udeležene pri sklepanju poslov, stranke opozoriti na posledice, če objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja.
• Predlaga se uvedba večjih vzdrževalnih del, s katerimi bi se brez gradbenega dovoljenja lahko izvedla tudi malo večja dela kot samo vzdrževanje. V teh primerih bi bila potrebna izjava pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja pri prijavi začetka gradnje.
• Prijava začetka gradnje naj bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer se želi uvesti večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so zelo pogosto taka, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje.

Nekatere poglavitne spremembe v zakonu o urejanju prostora

• Pri lokacijski preveritvi, novem instrumentu povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, se obstoječim namenom dodaja še lokacijsko preveritev za namen legalizacije. Postopek lokacijske preveritve ostaja enak, upoštevane pa so utemeljene pripombe občin, da so sedanji roki prekratki za izvedbo vseh prepisanih korakov.
• Pri lokacijski preveritvi za namen preoblikovanja in povečanja stavbnih zemljišč kot tudi pri rednih spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta se predlaga zvišanje možnega povečanja na 1200 m2 in dvig omejitve na 50 odstotkov.
• Uvajajo se postopkovne olajšave za sprejemanje občinskih prostorskih izvedbenih z združitvijo faze prvega in drugega mnenja, kadar v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
• Na področju opremljanja stavbnih zemljišč se povečuje jasnost, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov. Popravljene in dopolnjene so določbe pri vsebini pogodbe o opremljanju.