Tako so nekoč pridelovali lan

Na Goričkem, v vasi Pečarovci, je bilo nekoč veliko tkalcev lanenega platna, saj je bil to za marsikatero kmetijo dodatni vir zaslužka. Domačini so si za pridelavo in predelavo lanu pripravili posebne lesene pripravke, kot so statve, kolovrat in podobno.

Laneno seme so sejali spomladi in po sto dneh je dozorelo. Nato so ga ročno pomikali in ga dali sušiti na travnik. Ko so se stebla posušila, so doma začeli postopek čiščenja. Na posebnem lesenem pripravku so seme odstranili in ga posušili za drugo leto, stebla pa so skrbno hranili, na trlicah so ga trli in ga pripravili za predenje na kolovratu.

Delo poteka ročno. FOTO: Turistično-športno in kulturno društvo Pečarovci

Tako je to potekalo včasih, v topli kmečki kuhinji pa so ženske lan česale in na kolovratu predle v tanke niti ter zvijale v klopčiče. Ko je bilo to opravljeno, so lan odnesli k tkalcu, ta je iz niti stkal laneno platno.

Iz platna so ženske doma šivale ponjave pa vreče, ki so se uporabljale v času žetve pri mlatitvi za shranjevanje zrnja. Iz domačega lanenega platna so nekoč še izdelovali moške in ženske obleke in podobno.

Spominjajo se prednikov

Da spomin na stare običaje ne bi šel v pozabo, se vsako leto člani Turistično-športnega in kulturnega društva Pečarovci spominjajo prednikov. Zato so se poimenovali kar Pečarovski zgrebaši. Letos so člani v vasi posejali lan in ga skrbno negovali, zdaj, po sto dneh, pa je prišel čas, da so ga ročno pomikali, ga zvezali v šope in ga shranili, da se bo posušil. Ko se bodo stebla posušila, bodo prikazali projekt od setve do platna.

Letošnji lan FOTO: Turistično-športno in kulturno društvo Pečarovci

Člani društva se starim običajem poklonijo tudi tako, da se za razne dogodke in prireditve oblečejo v lanena oblačila svojih prednikov. Tradicijo lanenarstva v Pečarovcih radi ohranjajo in prenašajo na mlajše generacije, saj gre za pomembno kulturno dediščino kraja.