Tako so se v Velenju stkale niti in prijateljstva (FOTO)
V Muzeju Velenje so veseli, da so lahko 21. in 22. oktobra skupaj z Mestno občino Velenje, Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje in nekaterimi javnimi zavodi izvedli 6. mednarodni festival vezenja. Dogodek, ki ima v Velenju že dolgo tradicijo, je postavil na ogled domače in tuje unikatne vezenine, dogajanje pa je popestril bogat kulturni program. Tema letošnjega festivala so bila vezena naglavna pokrivala.
V okviru festivala so pripravili tudi muzejski kotiček, v katerem so bila razstavljena pokrivala, ki jih hranijo v Muzeju Velenje. Ta je dodal še zasebno zbirko narodnih noš ter knjižni kotiček tematske literature iz zbirke Knjižnice Velenje. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo tematskega natečaja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino.
Iz štirih držav
Po nekajletnem premoru so Rdečo dvorano, stalno razstaviščno mesto, spet napolnile čudovite vezenine iz kar štirih držav. Na festivalu so sodelovali posamezniki ter predstavniki društev iz Slovenije, Srbije, Italije in Madžarske. Eden ključnih strokovnjakov na področju tekstilne dediščine dr. Bojan Knific, ki že od začetka spremlja ter strokovno usmerja dogajanje, je pripravil predavanje na temo ženskih pokrival na Slovenskem.
Ob otvoritveni slovesnosti so se srečali mnogi, predvsem dame, ki jim vezenje predstavlja velik izziv, umetniško in obrtno ustvarjanje ter koristno preživljanje prostega časa. V nekaj letih so se stkala tudi prijateljstva, izmenjavali so si znanje, veščine in strokovnost ter odkrivali staro izročilo s področja vezilstva, krojenja in oblikovanja izdelkov, od najmanjših okraskov, prtičkov do velikih pregrinjal, odej ter oblačil za različne, predvsem slovesne priložnosti.
Mnoge ženske so postale prave mojstrice, povsem osamljene pa niso bile, saj se s tem finim in preciznim delom ukvarja tudi znaten del moške populacije. Ob delu in številnih predstavitvah se med veziljami in vezilci gradi tudi narodna zavest, kar so tudi tokrat potrdili tako gostitelji iz Slovenije kot tudi umetniška društva iz Srbije, ki se redno srečujejo z Velenjčani in radi obiščejo prav vsak tovrstni festival v prijateljski Sloveniji, je bilo slišati ob uvodnem festivalskem srečanju.
Vodja krožka vezilj Jožica Grobelnik, ki deluje že več kot četrt stoletja kot mentorica in ustvarjalna vezilja, je bila tudi tokrat osrednja osebnost festivala. Med nastopom je poudarila: »Vezenje je prostoročna dejavnost, ki navdihuje z lepimi in uporabnimi izdelki. Festival pa je tudi tematika ohranjanja slovenske kulturne dediščine, različnih tehnik vezenja, uporabljenih materialov in uporabnosti izdelkov. Pravo širino uporabnosti naglavnih pokrival smo vezilje spoznale šele zdaj, ko smo se lotevale konkretnih izdelkov v različnih tehnikah. Naglavna pokrivala so bila v tem smislu morda zapostavljena, čeprav so najopaznejši okrasni del garderobe, a hkrati tudi nepogrešljivi del zaščite v različnih vremenskih obdobjih.« Menila je tudi, da je tovrstni festival oblika zbliževanja in druženja podobno mislečih in ustvarjalnih ljudi, kjer se izmenjujejo strokovna rokodelska znanja na področju vezilstva, estetike in mode.
Vezenje je prosto-ročna dejavnost, ki navdihuje z lepimi in uporabnimi izdelki. Festival pa je tudi tematika ohranjanja slovenske kulturne dediščine.
Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da gre za zapolnjevanje možnosti zaposlitev, kjer se spoznavajo vrednote ljudske umetnosti, ki jo starejši posredujejo mlademu rodu. Vrhunec dogajanja je bilo gotovo prej omenjeno strokovno predavanje dr. Knifica. Ob tem je sodeloval tudi v strokovni žiriji tekmovalnega dela festivala, ki je podelila najboljšim izdelkom lepe nagrade. Tri so tokrat ostale doma. Prvo mesto je osvojila Milena Črv iz TD Kanja Trzin, drugo Štefka Fašnik (Šmarške vezilje DU Šmartno pri Litiji), tretje pa Margareta Atelšek (Toplica, Društvo podeželskih žena Ljubno ob Savinji).
Bogat kulturni program
Dvodnevno dogajanje je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili Godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Citrarski orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Septet Kulturnega društva Lipa Konovo, Šaleška folklorna skupina Koleda, člani Kulturnega prosvetnega društva Vinska Gora, Franjo Jurovič (kitara) in Urška Bider (vokal), Citrarke Marjanke, Kapučino bend Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Folklorna skupina Šmentana muha Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, Glasbena skupina Konovski štrajharji, Tamburaška skupina Klinčeci Kulturnega društva Fortis, kitarski duo Oskar Čas in Tine Govek ter Trobilni ansambel Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
Mnoge ženske so postale prave mojstrice, povsem osamljene pa niso bile.
Prelepo dvodnevno dogajanje so sklenili po sobotni modni reviji, ki je navdušila vse razstavljavce, sodelujoče na festivalu ter številne goste. Domenili so se za srečanje čez dve leti, ko bo osnovna tematika predstavljena skozi božično okrasje. Gotovo bo navdihujoče, kot je bilo tokrat.
