Takšna je precepljenost zaposlenih v domovih za starejše

V domovih starejših se je po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti doslej cepilo 50 odstotkov zaposlenih. Necepljenim, ki se bodo morali od 23. avgusta redno tedensko testirati, bo stroške testov krila država. Ministrstvo sicer ocenjuje, da so domovi dobro pripravljeni na četrti val epidemije.

Po podatkih, ki so jih na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije (SSZS) zbrali sredi junija, precepljenost v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih znaša 83 odstotkov. V ta delež niso všteti tisti, ki so covid preboleli in še niso bili cepljeni.



Med zaposlenimi je delež cepljenih manjši in znaša okoli 50 odstotkov, tudi tukaj še necepljeni prebolevniki niso vključeni. Zaposleni v socialnovarstvenih zavodih sicer spadajo med izjeme, ki jim tudi po 23. avgustu hitrih antigenskih testov ne bo treba plačevati, pač pa bo strošek krila država.

Pozivajo k cepljenju

»Na ministrstvu domove in zaposlene ves čas pozivamo k cepljenju. Ves čas poteka tudi promocija cepljenja,« so sporočili z ministrstva. Dodajajo, da so bila v zadnjem obdobju v sodelovanju s SSZS izvedena tri izobraževanja v povezavi z informiranjem in spodbujanjem cepljenja: eno z ekipo sledilnika covida 19, kjer so strokovnjaki odgovarjali na dileme v povezavi s cepljenjem, ter dve izobraževanji v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (Nijz) za različne profile zaposlenih. Domovi so bili pozvani tudi, da uporabijo vse razpoložljive poti za promocijo cepljenja, med njimi oglasne deske, predstavitve v posameznem domu, interne televizijske programe in druge poti.



Na ministrstvu sicer zatrjujejo, da vseskozi pozorno spremljajo razmere v zvezi s covidom 19 in sproti sprejemajo in prilagajajo ukrepe za preprečevanje in blaženje posledic virusa. Ocenjujejo, da so sicer socialnovarstveni zavodi veliko bolje pripravljeni na četrti val, saj so imeli v tem času na voljo številna izobraževanja, ministrstvo pa jim je pomagalo s številnimi ukrepi in finančno pomočjo. Navodila, protokoli delovanja ter zaščitni ukrepi veljajo ves čas in se morajo izvajati tudi v času, ko socialnovarstveni zavod ne beleži okužb.

Dodatna sredstva

Po vsakem valu okužb socialnovarstveni zavodi v sodelovanju z ministrstvom naredijo oceno ukrepov ter predloge za dopolnitve navodil in ukrepov, s katerimi seznanijo tudi Nijz in ministrstvo za zdravje. »Izvajalci socialnovarstvenih storitev poudarjajo, da so jim pri obvladovanju okužb v veliko pomoč ukrepi, ki jih je vlada zagotovila v okviru interventnih zakonov in so omogočili nove zaposlitve na osnovni in socialni oskrbi, dodatke za plačilo kadra v pogojih epidemije, povrnitev stroškov zaščitne opreme, možnost organizacije zunanjih rdečih con in drugo,« sporočajo z ministrstva.

Ministrstvo bo sicer do konca letošnjega leta med drugim financiralo dodatek zaposlenim za delo v sivi in rdeči coni, varovalno opremo zanje, enomesečno strateško zalogo varovalne opreme, kritje izpada dohodkov zaradi nezasedenosti kapacitet in strošek vzpostavitve zunanje rdeče cone.

Za zagotavljanje dodatnega kadra na osnovni in socialni oskrbi na področju institucionalnega varstva je bila izdana uredba, po kateri ministrstvo zagotavlja sredstva za financiranje dodatnega kadra v obdobju dveh let v skupni višini 29 milijonov evrov. Na tej podlagi je ministrstvo zagotovilo sredstva za 620 dodatnih zaposlitev za vse izvajalce institucionalnega varstva v javni mreži, so še sporočili z ministrstva.