STROKA IN ZMEDA
Tanja Fajon Janezu Janši piše pismo: predlaga razrešitev Kreka in Kacina
Predlagala mu je tudi vrnitev upravljanja epidemije v roke epidemiološke stroke, vlada pa da naj sprejema odločitve na podlagi njenih strokovnih priporočil.
Odpri galerijo
Tanja Fajon in Janez Janša. FOTO: Blaž Samec, Delo, Jože Suhadolnik, Delo, montaža: S. N.
Vlada naj vrne upravljanje epidemije v roke epidemiološke stroke, odločitve pa naj sprejema na podlagi strokovnih priporočil, v pismu predsedniku vlade Janezu Janši piše v. d. predsednika stranke SD Tanja Fajon. Izpostavlja včerajšnji primer, ko je stroka govorila o tem, da bomo maske v šolah med poukom, osnovnih in srednjih, opustili, nekaj ur kasneje pa je pred kamero stopil vladni govornik Jelko Kacin in povedal, da odločitev o tem ni bila sprejeta: »Je samo zadnji primer zmedene, nekonsistentne in nestrokovne komunikacije. Žal to ni omejeno samo na komunikacijo, ampak na celotno vladno upravljanje z epidemijo.«
Fajonova poudarja, da bi bilo smiselno resno razmisliti o zamenjavi direktorja NIJZ Milana Kreka z osebo, ki bo povrnila strokovno avtoriteto te ključne institucije ter glede na skrb vzbujajoče informacije o razmerah v NIJZ omogočila glas stroke pri upravljanju krize, pa tudi o zamenjavi Kacina z osebo iz epidemiološke stroke, ki bo na miren, preudaren in pojasnjevalen način prevzela ključno vlogo pri komunikaciji z javnostjo.
Na predlog o upravljanju epidemije se je odzval državni sekretar Vinko Gorenak: »Neverjetno kaj predlagate. Se sprašujem po zdravju. Že od prvega dne te vlade se ukrepi sprejemajo izključno in samo na podlagi priporočil epidemiološke stroke. In vi to predlagate pol leta za tem.«
Naj spomnimo še na primer, ko je strokovna skupina pod vodstvom Bojane Beović predlagala uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam, pa se je vlada odločila, da tega ne bo storila. Več o tem v članku Strokovna skupina predlagala, da se Hrvaška uvrsti na rdeči seznam, ki je nastal 7. julija.
Hrvaško smo kasneje na rdeči seznam vendarle uvrstili, a šele okoli mesec in pol kasneje. Trenutna statistika NIJZ kaže, da je od 1. junija do 27. septembra letos daleč največ primerov okužb prišlo prav iz Hrvaške – 218. Sledita BiH (58) in Srbija (31).
Predlagala razrešitvi
Fajonova poudarja, da bi bilo smiselno resno razmisliti o zamenjavi direktorja NIJZ Milana Kreka z osebo, ki bo povrnila strokovno avtoriteto te ključne institucije ter glede na skrb vzbujajoče informacije o razmerah v NIJZ omogočila glas stroke pri upravljanju krize, pa tudi o zamenjavi Kacina z osebo iz epidemiološke stroke, ki bo na miren, preudaren in pojasnjevalen način prevzela ključno vlogo pri komunikaciji z javnostjo.Krek v tem trenutku ne potrebuje njihove kritikeNa NIJZ trenutno potrebujemo predvsem pomoč in podporo vseh političnih strank, ne pa njihove kritike, je v odzivu na poziv predsedujoče SD Tanje Fajon, naj vlada razmisli o njegovi zamenjavi, dejal direktor NIJZ Milan Krek. Od politike bi pričakoval, da razume, da so strokovna institucija, ne politični organ. V Ukomu poziva ne komentirajo.
Na predlog o upravljanju epidemije se je odzval državni sekretar Vinko Gorenak: »Neverjetno kaj predlagate. Se sprašujem po zdravju. Že od prvega dne te vlade se ukrepi sprejemajo izključno in samo na podlagi priporočil epidemiološke stroke. In vi to predlagate pol leta za tem.«
»Stroka nikoli ne odloči«
Stroka je svoje mnenje večkrat povedala. Ali je bila vedno uslišana in upoštevana, pa kažejo tudi besede Kacina konec maja: »Stroka vedno pove svoje strokovne poglede. Stroka nikoli ne odloči. Ne misliti, da je stroka odločila o tem, da bomo nosili maske. Ne, stroka je o tem samo razpravljala. Nekoč vam bom razkril, kdo je bil tisti, ki se je odločil za maske pri nas.«
Naj spomnimo še na primer, ko je strokovna skupina pod vodstvom Bojane Beović predlagala uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam, pa se je vlada odločila, da tega ne bo storila. Več o tem v članku Strokovna skupina predlagala, da se Hrvaška uvrsti na rdeči seznam, ki je nastal 7. julija.
Hrvaško smo kasneje na rdeči seznam vendarle uvrstili, a šele okoli mesec in pol kasneje. Trenutna statistika NIJZ kaže, da je od 1. junija do 27. septembra letos daleč največ primerov okužb prišlo prav iz Hrvaške – 218. Sledita BiH (58) in Srbija (31).
