Tanja Ribič posadila vrtnico v gredico slavnih

Mondeni Portorož v prevodu iz italijanskega imena Portorose res pomeni pristanišče rož, a svojega imena ni dobil po vrtnicah. To se je namreč razvilo iz imena nekdanje cerkvice Santa Maria delle Rose, po slovensko sv. Marija Roženvenska. Stala je ob morju v bližini Bernardina in je ni več.

Po njej so portoroški zaliv že leta 1251 poimenovali Portus sanctae Mariae de Rosa. Cerkev je bila zapuščena konec 18. stoletja, v spomin nanjo pa se je v 19. stoletju to območje poimenovali Porto rose. Pozneje so obe besedi povezali v eno oziroma v Portorož.
 

Sodelovalo 27 vinarjev

Vrtnica je postala eden od prepoznavnih znakov kraja, njegov zaščitni znak in simbol portoroškega turizma. Tudi zato po parkih, zelenicah in vrtovih po nekaterih ocenah raste več kot 2000 vrtnic. Tik ob morju oziroma ob priljubljeni portoroški plaži z mivko imajo celo rožni vrt.

V njem raste kar 123 različnih vrst teh rož in nekatere izmed njih se ponašajo s častitljivo starostjo. Prve so bile posajene oziroma tam vzgojene že med letoma 1887 in 1925, torej v času rojevajočega se portoroškega turizma. V maju postane rožni vrt pravi mali raj dehtečih cvetic, ki zažarijo v pisanih odtenkih, simbolizirajo ljubezen in lepoto ter ponujajo doživljanje Portoroža v sozvočju opojnih barv in vonjev.

Posebno mesto ima vrtnica z imenom portorož. Prav njej je posvečen portoroški Festival vrtnic in roséjev. Poimenovali so ga PortoRose2 – Rose & Rosé Festival. V drugi izdaji je dogodek v organizaciji Turističnega združenja Portorož, Zavoda SloVino ter Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem minuli konec tedna ponudil v rožnem vrtu doživljanje Portoroža v odtenkih vrtnic in okušanju vrhunskih vin rosè ter penin rosè 27 vinarjev.

Vse je potekalo ob glasbi in grižljajih s pridihom vrtnic in, ne nazadnje, ob glamurju šarma starih avtomobilov ter dam portoroškega društva Rosa klemetina, ki so se med gosti elegantno sukale v oblekah iz leta 1905.

Vrhunec festivala je bila obogatitev portoroške gredice slavnih. V Rožnem vrtu imajo namreč majhno različico hollywoodskega pločnika slavnih. Od leta 2014 so svojo vrtnico tja posadili takratni župan Peter Bossman, predsednik Borut Pahor, pevki Tinkara Kovač, Anika Horvat in lani škofjeloški Strunjančan Jan Plestenjak. Letos je ta čast pripadla igralki in stalni članici Mestnega gledališča ljubljanskega Tanji Ribič.

Kot je povedal Igor Novel, direktor Turističnega združenja Portorož, so jo izbrali tudi za to, ker del njenega srca pripada slovenski Obali. Svoj prosti čas namreč pogosto preživlja v Portorožu, Piranu in še zlasti v Fiesi ter na družabnih omrežjih objavlja fotografije, s čimer kot med občinstvom priljubljena oseba skrbi za promocijo te destinacije.
 

Z rožami se pogovarja

Tanja Ribič se je pogumno lotila zasaditve svoje vrtnice in ob vrtnarskem delu, ki ji je šlo izvrstno od rok, dodala, da je v njej malo kmeta, da rada sadi in vidi, kako ji kaj zraste.

Sicer pa pravi: »V posaditvi vrtnice portorož je čudovita simbolika. Ponosna sem, da so me povabili, da letos jaz posadim vrtnico. Laska mi, ker mi daje vedeti, da sem malo tudi njihova, saj velik del leta preživim ob slovenskem morju in diham z njim. Ne le z morjem, tudi s Primorci. Veselim se vsakega napredka, veselim se vsakega praznovanja, vsake letine različnih primorskih trgatev in ber. Vedno sem občudovala portoroške vrtnice in zato sem si posadila prav takšno plezalko, kot že mnoga leta krasi hotel Palace. Obožujem rože, na vrtnice, posebej dišeče, sem pa že kar nora. Zelo me privlačijo in včasih je kar smešno, kako na sprehodih vtikam nos v njih in se pogovarjam z njimi.«

V gredico slavnih sadijo izključno vrtnico portorož. Manj znano je, da ima Portorož od leta 2012 to vrtnico registrirano s svojim imenom. V Turističnem združenju Portorož so se namreč odločili, da s to samo njihovo vrtnico začnejo ustvarjati nove turistične zgodbe kraja. Po njihovem naročilu so jo vzgojili v enem najbolj priznanih tovrstnih žlahtniteljskih svetovnih hiš Kordes pri Hamburgu. Navdušuje predvsem s svojim čudovitim cvetenjem, ki se sčasoma spreminja iz žareče oranžne in rumene do svetlo rožnate barve. Njen žlahtnitelj je bil cenjeni Thomas Proll iz omenjene nemške vrtnarije. Tam vsako leto naredijo približno 400.000 poskusov, iz česar nastane le kakšnih 10 novih sort vrtnic primernih za sajenje. Ena od njih je portoroška, ki ima strokovno registrsko oznako KO 00-0939-10.

Je pokončno rastoča in mnogocvetna s cvetovi v šopih. Višina rasti, ki jo doseže, je okoli 60 do 80 centimetrov. Je zdrave rasti s poudarjenim lepim temno zelenim listjem. Primerna je za sajenje v skupinah s polnim cvetenjem ali kot samostojen grm. Sila je lepa, saj je bila lani v Arboretumu Volčji Potok med 800 vrtnicami izbrana za vrtnico leta.


Zgodba portoroške vrtnice je tako v povezavi z vini in peninami rosé ena tistih, s katero v Portorožu intenzivneje razvijajo še eno prav posebno turistično ponudbo. Kot pravi doktor etnoloških znanosti, sociolog kulture in vodja Centra za gastronomijo in kulturo vina Univerze na Primorskem Aleš Gačnik, ima portoroška vrtnica z roséji v sodelovanju z gostinci velik potencial. Mnogi lokali že ponujajo več tovrstnih vin in penin, koktalje z njimi, vse pogumneje pa tudi večerje v objemu vrtnic, cvetlična kosila in še kakšno kulinarično presenečenje. Ker brez nje v kozmetiki ne gre, je to na primer tudi za portoroške terme, hotele in še koga priložnost za ponudbo krem, losjonov, parfumov, toaletnih vod in še česa z vonjem omamnih vrtnic.