Tanja Ribič v šoku: Moje slutnje niso lepe (FOTO)
Odločitev Mestne občine Ljubljana, da v Krajinskem parku Tivoli in na Rožniku poseka številna drevesa, je med občani povzročila nemalo ogorčenja. Med ogorčenimi so tudi igralka Tanja Ribič in številni drugi nasprotniki sečnje, ki so prepričani, da obsežno izsekavanje meji na golosek. V zelenih pljučih Ljubljane poteka sečnja 390 dreves, z Mola pa pravijo, da je posek nujen.
»Lani sem doživela šok na Golovcu, zdaj ga doživljamo tudi na Rožniku. Zakaj? Saj je vendar tak problem s CO2, a niso velika drevesa potrebna tudi za hlajenje urbanih površin, če nam res grozi globalno segrevanje? A ne bi potem že vsaj zaradi tega negovali velikih dreves in gozdov? Zakaj pomor kraljevskih dreves? V čem je problem? Kam pes taco moli? Moje slutnje niso lepe. Ampak strahu se ne bomo predali ...« je na facebooku zapisala Ribičeva. Pod njeno objavo se je oglasila tudi nekdanja poslanka Violeta Tomić, ki prav tako ni mogla skriti ogorčenja: »Grozno je to, kar šerifi počnejo v našem mestu.«
Kaj pravijo na Molu
»Za posek je bilo že decembra lani označenih 389 dreves – drevje, ki je poškodovano oziroma oslabljeno zaradi sanitarnih vzrokov (bolezni, glive …) in ki z vidika varnosti zaradi zmanjšane stabilnosti predstavlja potencialno nevarnost za obiskovalce gozda. Določena drevesa, ki kljub zmanjšani vitalnosti ne predstavljajo ovire za pomladitev in tudi niso nevarna za okolico, se bo prepustilo naravnemu razvoju,« so navedli in dodali, da je bila »zamenjava generacij dreves v tem delu rožniškega gozda strokovno načrtovana po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku«.
Sečnja je nujno potrebna
»Ker se v javnosti pojavljajo napačne informacije in izkrivljene interpretacije navedenega, izpostavljamo podrobnejše strokovno pojasnilo Zavoda za gozdove Slovenije. Na območju Podrožniške poti gre za sečnjo iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov ter z namenom izboljšanja svetlobnih razmer za razvoj pomlajenega gozda. V zadnjih desetih letih se namreč ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji in Evropi vitalnost bukev slabša, kar se najočitneje kaže z osutostjo krošnje, ki je vedno večja. Med drugim to pomembno vpliva na varnost obiskovalcev tega gozda. Raziskovalci domnevajo, da je hiranje bukve posledica delovanja množice organizmov, daljših in pogostejših obdobij vročine in suše ter vse več ekstremnih vremenskih dogodkov in ujm v gozdovih. Povprečna osutost krošenj bukev na območju Podrožniške poti je med 30 in 90 odstotki, kar pomeni, da so drevesa poškodovana in niso več zdrava,« pojasnjujejo.
Pojavili so se tudi namigi, da je razlog za obsežnejšo sečnjo pridobitne narave, kar na Molu zanikajo. »Vrednost hlodovine se na več načinov vrača v mestni gozd v obliki, da se, na primer, nadstandardno izvaja gozdni red zaradi estetske funkcije, skrbi za gozdno infrastrukturo (poti) in izvaja gojitvena dela, ki so tudi prispevala k temu, da se je ta gozd tako obnovil oziroma pomladil. Prav tako se lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja,« pravijo.
Okoljevarstveniki: Sečnja je preobsežna
Z obsegom posekanega drevja pa se ne strinjajo predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala, IPoP – Inštituta za politike prostora itn., ki so pred dnevi pojasnili, »da je bilo nekatera drevesa glede na razlage gozdarjev gotovo treba posekati, a tako obsežno izsekavanje, ki mestoma meji na golosek, si je res težko predstavljati kot varnostno, sanitarno in pomladitveno sečnjo«.
